CIA nas ne zanima

"Na podlagi navedenega sklepamo, da na ozemlju Republike Slovenije ni pristalo letalo ZDA, ki bi v organizaciji ali za potrebe Centralne obveščevalne agencije ZDA prevažalo zapornike ali kake druge pridržane osebe," so konec prejšnjega tedna iz vladnega urada za informiranje že drugič odgovorili na poslansko vprašanje Sama Bevka (SD), ali so Ciina letala, ki so prevažala domnevne teroriste po Evropi, preletavala Slovenijo. Poslanec Bevk je bil tudi tokrat nezadovoljen z dobljenim odgovorom. Slovenski oblastniki se pač ne trudijo preveč, drugače kot oblastniki nekaterih drugih evropskih držav, da bi razkrinkali, ali je Cia v zvezi s Slovenijo počela kaj nezakonitega. Morda je celo naivno pričakovati, da bodo objavili, da so recimo Ciina letala 25-krat preletela Slovenijo. Sicer pa je že konec lanskega leta zunanji minister Dimitrij Rupel miril poslance državnega zbora, češ da je ameriška državna sekretarka Condoleeza Rice na zasedanju zunanjih ministrov Nata dve uri izčrpno pojasnjevala domnevne prelete in ilegalne zapore v Evropi ter zagotavljala, da ZDA ne kršijo niti svojih zakonov niti ženevskih konvencij. Samo Bevk je dejal, da sicer razmišlja, ali bi vladi morda še tretjič postavil poslansko vprašanje, da bi mu dokončno z resnimi dokazi in dejstvi potrdila, da Ciina letala pri tajnih poletih niso uporabljala slovenskega zračnega prostora. Vendar pa je tretje postavljanje istega vprašanja nekoliko komično.

Odgovor, ki so mu ga tokrat pripravili vladni informatorji, je vseeno zanimiv, saj razkriva, kako resno se je vlada lotila preiskave Cie in Slovenije. V odgovoru je zapisano, da so pristojna ministrstva pregledala dokumentacijo glede odobrenih letov tujih letal, še posebej tistih, registriranih v ZDA (s črko N pred registrsko številko), in letal operaterjev, ki imajo sedež v ZDA, ter dogajanje na ljubljanskem, mariborskem in portoroškem letališču. Preiskovalci so ugotovili, da so državna letala ZDA šestkrat pristala na Brniku, petkrat vojaško in enkrat civilno, in to za prevoz vojakov, tovora in VIP-oseb ter trening misije Usafe. "Zahtevkov za prevoze CIA ni bilo med njimi," so zapisali v odgovoru Bevku. Sicer pa so Američani pristali s tovornimi letali tipa C-17 Globemaster in s poslovnim letalom Gulfstream. Preiskovalci bi lahko vedeli, če ne drugače, iz domačih in tujih medijev, da so bili Ciini pristanki in preleti tajni in da domnevnih teroristov niso vozili na tajne lokacije z ameriškimi državnimi letali. Malce nenavadno bi bilo, če bi ameriški tajni agenti sporočili pristojnim slovenskim službam, da je Cia na tajnem poletu in da bo tisti dan v Sloveniji opravila tajni pristanek.

Ameriška državna letala torej niso bila v službi Cie. Slovenski preiskovalci pa so se vestno lotili tudi ameriških civilnih letal. Po podatkih Uprave RS za civilno letalstvo so odobrili 41 vzletov/pristankov in pet preletov ameriškim poslovnim letalom. Destinacije njihovih prihodov in odhodov so bila po večini evropska letališča, se pa med njimi pojavi tudi Kabul. Cia pa je ravno v afganistansko prestolnico z letali iz Evrope na mučno zasliševanje vozila domnevne teroriste. To se je zgodilo tudi z nemškim državljanom Khaledom El Masrijem, ki so ga ugrabili v Makedoniji in ga od tam poslali v Kabul. Toda tudi v teh primerih "ni bilo ugotovljeno, da bi bila CIA ZDA vložnik zahteve za let v slovenskem zračnem prostoru". Pregledali so še letalske prevoznike in pristojna ministrstva so ugotovila, da ne razpolagajo s podatki, da bi kateri od teh prevoznikov opravljal polete za Cio. Na podlagi teh dejstev so ugotovili, da Cia nikoli ni pristajala v Sloveniji.

Kaj pa preleti prek Slovenije? To je bilo tudi bistvo vprašanja poslanca Bevka. Toda dobil je odgovor, da so podatki o preletih letal prek Slovenije shranjeni pri evropski organizaciji za varnost zračne plovbe Eurocontrol. Zahtevanih podatkov pa niso pridobili, ker bi potrebovali specifikacijo registrskih oznak letala, številko leta ali pa točen čas poleta in destinacijo. Zraven so dodali, da je Eurocontrol že poslal podatke o preletih spornih letal posebnemu preiskovalcu Sveta Evrope Dicku Martyju. "S temi podatki ne razpolagamo, ker bi za razpolaganje z njimi potrebovali soglasje vseh preostalih 35 držav članic Eurocontrola," so še sporočili Bevku.

Številke in tipi letal ter imena letalskih družb, vsaj nekaterih, ki so bile v službi Cie, so že nekaj časa javno znani. Šlo je za letala tipa Hercules z registrsko številko N8183J, Raytheon Hawker 800XP (N168BF), CASA (N187D), DC 9 (N822US), Gulfstream (N379P/N8068V), B737 (N313P/N8068V) ... Slovenski preiskovalci bi lahko Eurocontrol povprašali o preletih omenjenih letal prek Slovenije in pridobili dokumentacijo o tem. Ali pa bi mirno prosili vse članice Eurocontrola za vpogled v dokumentacijo, ki jo je o preletih Ciinih letal pridobil Svet Evrope. Poslancu Bevku bi odgovorili nekoliko kasneje in precej izčrpneje zatrdili, da Cia ni letela prek Slovenije.

Druge evropske države so se preiskave lotile precej bolj angažirano. Španski časnik El Pais je že lani poročal, da je španska varnostna služba raziskovala, kaj se je dogajalo na Balearih, kjer so nekajkrat pristala Ciina letala, natovorjena z domnevnimi teroristi. Od tam so recimo šli iskat El Masrija v Skopje. Ugotovili so, da so nekatera sporna letala vsaj desetkrat pristala na Majorki. Lastniki teh letal so bila precej neznana ameriška zasebna letalska podjetja. Ugotovili pa so tudi, da je res šlo za ameriške agente. Vsaj 50 potnikov omenjenih letal je prespalo v dveh točno določenih hotelih in večina se je prijavila z ameriškim potnim listom, ki se je začel s številko 900, ta pa naj bi določala diplomatski status imetnika. Sicer pa so Španci objavili zemljevid, na katerem so označili, od kod in kam so letela letala z Balearskih otokov. Med drugim so letela tudi v Romunijo, njihova pot pa bi lahko vodila prek Slovenije. Romunija je poleg Madžarske in Poljske ena tistih držav, za katere nekatere humanitarne organizacije na podlagi pričevanj izpuščenih zapornikov trdijo, da so tam bili ali so še tajni Ciini zapori. Ciina letala pa niso letela samo po južni Evropi, v skandinavskih in baltskih državah so na podlagi registrskih številk ugotovili, da so letala, ki so vozila potnike v Guantanamo, Kabul in na druge neprijetne lokacije, pristajala tudi pri njih.