Gol za Janšo

"Jaz mislim, da je resnica praktično že jasna in da smo zelo blizu," je v torek zvečer nekaj ur po usodnem pričevanju Iztoka Podbregarja trdil Jožef Jerovšek, tisti član komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb, ki javno ves čas ponavlja, da so Ropove besede o Janševem prirejanju incidentov v Piranskem zalivu izmišljotine, insinuacije, laži, ki škodijo slovenski državi. Tako ne trdi le Jerovšek, pač pa, z različno intenziteto in besednjakom, vsi člani vladajočih strank. Vendar vse skupaj s Sovo in s torkovim pričanjem nekdanjega direktorja te službe vendarle ni tako enostavno, kot predstavlja poslanec Jerovšek.

Kaj se je zgodilo v torek? Pred komisijo za nadzor nad delom preiskovalnih služb je skupaj s svojim odvetnikom stopil Iztok Podbregar. Podbregar naj bi komisiji pojasnil, kako je jeseni 2004 delovala Sova in ali so agenti obveščevalne službe res ujeli pogovor Sanaderja in Janše. Pojasnil naj bi jim tudi, kaj sta se politična prijatelja pogovarjala in ali so Ropove besede o dogovarjanju za incidente v zalivu resnične. Velika pričakovanja o pričanju prvega obveščevalca pa so se izkazala za prenagljena. Podbregar ni odgovarjal na nobeno vprašanje, njegov nastop pred komisijo se je končal prej kot v pol ure, v njem pa ni zanikal niti potrdil Ropovih navedb. "Gospod Podbregar je podal samo izjavo, izrecno je povedal, da ne bo odgovarjal na vprašanja zato, ker so nekateri člani komisije govorili, da se izmika zaslišanju in da se dogovarja z eno izmed političnih strank, kako bo odgovarjal na vprašanja," je po Podbregarjevem nastopu za zaprtimi vrati parlamentarne komisije dejal njegov pravni zastopnik Aleksander Čeferin. Nekateri poslanci so bili seveda razočarani. "Odnos gospoda Podbregarja do poslancev državnega zbora je izjemno ciničen, aroganten," je recimo dejal član komisije Miro Petek. Vendar tisti, ki niso želeli slišati, pač niso slišali. Podbregar naj bi namreč v svojem nastopu poslancem podal zelo korektne in natančne usmeritve o tem, kje naj iščejo dokumentacijo na Sovi. Vse skupaj naj bilo povedano v pravniškem jeziku, a vseeno dovolj eksplicitno in jasno.

Postavlja se vprašanje, zakaj je nekdanji prvi obveščevalec poslance pustil praznih rok. Podbregar je že pred svojim nastopom novinarjem, ki so čakali na hodniku, povedal, da je pred komisijo prišel prostovoljno, da ne gre za zaslišanja in da ni predpisov, ki bi ga tja privedli. Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb namreč nima pooblastil parlamentarnih preiskovalnih komisij ali sodišč. A pravi razlog ni bil v njegovi slabi volji, pač pa v političnem pritisku, ki ga nad njim izvajajo nekatere državne institucije. Nad Podbregarjem namreč vseskozi visijo grožnje o kazenskem pregonu. Tako ga je vrhovno tožilstvo samo dan pred nastopom pred parlamentarno komisijo obvestilo, da so zoper njega vložili obtožnico zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Datum vložitve obtožnice verjetno ni naključen. Zoper obtožnico se bo Podbregar pritožil, ta naj bi bila sicer sestavljena dokaj na hitro, narejena naj bi bila brez preiskave, opirala pa naj bi se na ugotovitve komisije ministra Lovra Šturma. Te dni je posredno na Podbregarja pritisnil tudi Janez Janša, ko je nekaj dni pred zaslišanjem na intervjuju za POP TV dejal, da bo tisti, ki bo ponovil enake laži, ki naj bi jih širili Rop, "doživel enako usodo kot tisti, ki jih je izrekel prvič".

Pavlu Gantarju, predsedniku komisije, se Podbregarjev umik sicer zdi logičen. "Tudi sam sem razumel te ovadbe za te dogodke, za ta domnevna kazniva dejanja, kot obliko pritiska na gospoda Podbregarja." Zgolj za opombo, generalna državna tožilka Barbara Brezigar je dolgoletna politična sopotnica Janeza Janše.

Kopica nedoslednosti

Propadli torkov obračun je vseeno prinesel nekaj rezultatov. Prvi je poslušanje posnetkov. Člani parlamentarne komisije so takoj po Podbregarjevem nastopu stopili v črni kombi in se odpeljali na Sovo. Tam so poslušali posnetke pogovorov med slovenskimi in hrvaškimi politiki (gre za pogovore med Janšo in Sanaderjem, pa tudi za pogovore med Sanaderjem in Ropom) iz leta 2004, ki jih hranijo na Sovi. Natančna vsebina poslušanega ni znana, a kljub temu, da so se člani parlamentarne komisije dogovorili, da do konca preiskave v Sovi ne dajo izjav za javnost, pa so poslanci vladajoče SDS dan po poslušanju prisluhov javnosti sporočili, da gre pri aferi za politični konstrukt. Rudolf Petan je tako dejal, da je 14-minutni pogovor med Janšo in Sanaderjem, posnet neposredno po incidentu na mejnem prehodu, dokaz, da je Rop širili laži. "Materialni dokazi na Sovi potrjujejo ravno to, da je šlo kvečjemu za umirjanje in ne za netenje kakršnihkoli sporov ali incidentov," trdi Petan. Poslančeva trditev je vseeno malo čudna, parlamentarni nadzorniki se bodo namreč na Sovo še vrnili in tam poizkušali najti tudi druge dokumente, ki lahko pritrdijo eni ali drugo strani. Pot do dokončne resnice in razkrivanje dogajanja tistega predvolilnega septembra bo dolga in ni najbolj jasno, zakaj je Petan tako prepričan, da na Sovi ni kakšnih drugih posnetkov, ki bi lahko Janševo resnico osvetlili z druge strani.

Pri poslušanju posnetkov je neobičajno še nekaj drugega. Sova je namreč 18. junija, na samem začetku afere, trdila, da pri njih ne obstaja nikakršna dokumentacija o pogovorih med Janšo in Sanaderjem. "Pri pregledu dokumentarnega gradiva in razvida agencije je bilo ugotovljeno, da v teh bazah ni izsledka spremljanja mednarodnih sistemov zvez, na katerem bi bil dokumentiran pogovor med takratnim poslancem v Državnem zboru RS Janezom Janšo in tedanjim predsednikom Vlade Republike Hrvaške," so takrat zapisali v sporočilu za javnost. Kako to, da je Sova najprej trdila, da ni posnetkov, tri mesece pozneje pa so te posnetke poslušali parlamentarci? V vladi so hitro našli pojasnilo. Ta teden so zapisali, da je Sova "v svojih izjavah vseskozi trdila, da v dokumentaciji nima dokazov, ki bi pritrjevali navedbam poslanca SD Antona Ropa, ni pa zanikala obstoja zdaj javno znanih tonskih posnetkov pogovora Janeza Janše in Iva Sanaderja o umirjanju razmer na mejnem prehodu Sečovlje". Vladno pojasnilo ni točno, julija je Sova trdila, da ni izsledkov o kakršnikoli pogovorih, ne pa o točno določenih pogovorih, katerih vsebina naj bi dokazovala, da si je Rop izmišljeval. V četrtek se je oglasila tudi Sova in pojasnila, da nekoč zaradi vprašanja državne varnosti pač niso mogli priznati, da so spremljali mednarodne zveze.

Drugo nedoslednost si je privoščil Janez Janša. Tako je 18. junija izjavil, da se je sicer večkrat pogovarjal s Sanaderjem, "vendar se nikoli nisva pogovarjala oziroma dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Bolj podle obtožbe oziroma trditve še nisem slišal. To je res na meji neke skrajne norosti". Morda so Ropove obtožbe res skrajne. Vendar Janez Janša danes trdi drugače. Na intervjuju za POP TV se je spomnil pogovora s Sanaderjem neposredno po aretaciji Janeza Podobnika, vendar "cela vsebina tega pogovora, kolikor se jaz spomnim, pa moj spomni ni tako šibek, gre v smeri umirjanje situacije, ne pa v smeri povzročanja ali pa dogovarjanja incidentov". Janša je torej pred meseci zanikal pogovore o incidentih v Piranskem zalivu, isti Janez Janša pa je sedaj priznal, da so pogovori sicer bili, a nikakor ne o Piranskem zalivu, pač pa o incidentu, ko so nekaj dni pred volitvami hrvaški organi aretirali predsednika SLS. Enkrat je trdil nekaj, naslednjič pa je svoje trditve malo popravil. Sicer pa je nekoliko nerazumljivo, da bi se Janša septembra 2004 zgolj enkrat pogovarjal s Sanaderjem, in to po aretaciji Podobnika, prej, v času, ko pa so se ribiško vojno igrali policijski čolni in ko je hrvaška stran omenjala vojaško topnjačo, pa naj bi telefona političnih prijateljev molčala.

Dva obraza enega politika

Interpretacija, ki jo ponuja vladna stran, je torej takšna: po novem priznavamo, da se je Janša pogovarjal s Sanaderjem, priznavamo tudi, da je Sova poslušala pogovore slovenskih in hrvaških politikov, a Janša se ni pogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu, pač pa je Sanaderja zgolj pozval, naj umiri razmere.

Vendar ima interpretacija o mirovniški drži Janeza Janše v letu 2004 šibko stran. V času, ko naj bi potekal sedaj razkriti pogovor med Janšo in Sanaderjem, je tiskovno konferenco sklicala Koalicija Slovenija. Na tiskovni konferenci sta Bajuk in Janša zahtevala odstop tedanjega ministra Bohinca in izredno parlamentarno zasedanje. Slovenska vlada naj bi pač preveč popuščala samovoljnemu uveljavljanju jurisdikcije s strani Hrvaške. Janša je takrat na tiskovni konferenci spomnil na sklep Bajukove vlade iz leta 2000, ki je želel v zaselke ob Dragonji, kjer je hrvaška geodetska uprava začela zamenjavati hišne številke, poslati pristojne službe, policijo in specialce. In se jasno čudil, zakaj je vlada Janeza Drnovška nekaj mesecev pozneje ta sklep razveljavila. Če gre torej danes verjeti vladni strani, je Janša leta 2004 po telefonu tajno miril Sanaderja, javno pa je sredi volilne bitke pozival vlado, naj ukrepa bolj odločno in kot primer dobrih medsosedskih potez izpostavil odločitev o napotitvi specialcev na levi breg Dragonje. Takšne politične poteze so za politika evropskega formata, za kakršnega se ima Janša, sicer bolj malo verjetne.

Kako naprej?

Ker v politiki vedno ne štejejo dejstva, pač pa predvsem vtis, se danes zdi, da v boju za interpretacijo dogodkov iz leta 2004 izgublja Rop. Če se izrazimo v nogometnem žargonu, ima ekipa Janeza Janše na sredi drugega polčasa veliko terensko premoč in vodi z golom, doseženim iz prepovedanega položaja, Anton Rop pa ima na rezervni klopi neuveljavljene igralce. Vendar tekme še ni konec.

Komisija naj bi naslednjih tednih še nekajkrat obiskala Sovo, pogovorila naj bi se z nekaterimi uslužbenci, ki so pri spremljanju dogajanja v Piranskem zalivu delovali na operativni ravni, ti bodo sicer morali nastopiti pred komisijo, ker so v službi v javni upravi, in v mesecih, dveh sestavila končno poročilo. Skupino, ki išče po Sovi, naj bi sicer v naslednjih dneh zaradi novih poslovniških določil zapustila Jožef Jerovšek in Rudolf Petan, opozicija pa bo v njej prevzela večino (jeziček na tehtnici bo sicer Zmago Jelinčič).

Anton Rop sicer še vedno ostaja neomajen. V sredo je TV Slovenija sicer objavila ekskluzivno neuradno novico o tem, da si bo Rop premislil, nekateri mediji pa so poročali o telefonskem pogovoru, v katerem naj bi Rop nekoga prepričeval, naj potrdi njegovo resnico. Obe navedbi je Rop kategorično zavrnil: "Svojih izjav ne mislim niti spreminjati niti jih umikati, ker govorim resnico, kot mi je bila posredovana. Odločno tudi zavračam namige o tem, s kom naj bi se domnevno na dan zaslišanja Iztoka Podbregarja pred komisijo DZ za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami pogovarjal po telefonu. In če sem že dolžan pojasnjevati, potem naj povem, da se z gospodom Podbregarjem nisem ne osebno in ne po telefonu pogovarjal že nekaj let."