Uvertura v evropsko predsedovanje

V protokolarnem središču slovenskega predsedovanja Evropski uniji (EU) na Brdu pri Kranju je nekdanji masažni salon Josipa Broza Tita že skorajda pregrajen v dislocirano enoto vladnega urada za komuniciranje. Maršalovo banjo so morali delavci razbiti, njegov bivši bazen je prekrit s stabilno leseno konstrukcijo, na kateri bodo delovne mize s tujimi novinarji, ki bodo poročali svetu o organizacijskih sposobnostih prve na novo pridružene države, ki bo vodila Evropo. Kraj, kjer bo avtobuse čakal protibombni pregled, je treba le še preplastiti s finim asfaltom, so nam razložili na kraju dogodka.

Sedaj že približno 15,3 milijona evrov težka protokolarna investicija, s katero namerava država narediti vtis na skupaj 25 tisoč članov tujih delegacij, ki bodo v roku šestih mesecev obiskali Slovenijo, je sicer še videti kot gradbišče, a že čez mesec dni, 15. oktobra, naj bi center zasijal v vsem blišču. Kot pojasnjuje idejni oče projekta, arhitekt Vasa Perović, je kongresni center namenoma obdan z velikimi steklenimi površinami, tudi zato, da bi se zlil z neokrnjeno naravo protokolarnega centra, ki predstavlja Slovenijo v njeni naravni lepoti. Ta je sicer ob tem trenutku še v blatu, a že do sredine oktobra, obljubljajo vrtnarji, bo zemljo prekrila trava. Izbrali so namreč posebej hitro rastočo in vzdržljivo sorto, enako, kot jo sejejo po nogometnih igriščih.

Predsedovanje Evropski uniji se nezadržno približuje. In tako se tudi slovenska politika pomika v sklepno fazo pred velikim dogodkom. Predsednik vlade Janez Janša je prav v trenutku, ko so na Brdo posejali nogometno travo, sprejel še zadnjo pomembnejšo notranjepolitično odločitev. Zaradi miru med predsedovanjem je sprejel odstopne izjave treh ministrov, ki so bili zadnji trenutek odrezani od prihajajočega spektakla. Razlog, zaradi katerega smo se poslovili od Janeza Božiča, Jureta Zupana in Andreja Bručana, ni bila ne železniška infrastruktura, neobičajno razumevanje odnosa med vero in znanostjo ali privatizacija zdravstva. Ne, ministri odhajajo, ker vlada v času intenzivnih priprav na predsedovanje EU "nima časa za brezplodne razprave na osebni ravni z opozicijo", kot pojasnjuje Janša, ki želi s tem tako imenovani pakt o nenapadanju med predsedovanjem EU razširiti še na pripravljalno obdobje. Tudi vodjo vladne službe za evropske zadeve, sekretarja Janeza Lenarčiča, še najbolj od vsega muči notranja politika: "Najbolj me skrbi dejstvo, da bo leto 2008 predvolilno. Upam, da se bodo tekmovalci v tem obdobju vzdržali skušnjav, da bi mešali naše notranjepolitične zgodbe z evropskimi zadevami," nam je priznal.

Slovenija bo prva od novih članic, ki bo predsedovala EU, zato bo vtis, ki ga bo država naredila na evropsko javnost, veliko pomembnejši, kot če bi predsedovanje prevzela katerakoli od drugih starih ali manjših držav. Znano je namreč, da je zadnja evropska institucionalna kriza, ki se je začela s propadom evropske ustave, v marsičem povezana z nezaupanjem starih evropskih držav do novih članic. Fenomena tako imenovanega strahu pred "poljskimi vodoinštalaterji" se zaveda tudi Lenarčič: "Drži, da bo naše predsedovanje precej izjemno. Vse oči bodo uprte v Slovenijo in z zanimanjem se bo pričakovalo, kako bo to uspelo eni od tako imenovanih novih držav članic. Res je, da je za francoski ne delno kriv tudi občutek nekaterih, da je bila zadnja širitev prevelika in da je prišla prehitro."

Najpomembnejša naloga Slovenije bo zato predvsem, kot je na eni od tiskovnih konferenc priznal tudi Janša, da pokaže starim članicam novo Evropo v najboljši možni luči, kot njim podobno ekonomsko in politično uspešno pridruženo državo. Pri slovenskem predsedovanju bo bolj kot doseg formalno zadanih ciljev pomemben imidž. Iztoka Puriča, vodjo protokolarnega zavoda Brdo, zato skrbijo podrobnosti: "Bo v stranišču tekla voda? Se bodo poleti novi prostori pravilno ohlajevali in se pozimi dovolj greli? Bo zračno? Nam bo uspelo

zagotavljati hrano za glavno osebje, novinarje, spremljevalno osebje, za voznike in varnostnike?" se sprašuje. Napaka v na novo zgrajeni in še nepreizkušeni fekalni kanalizaciji lahko hitro zasenči še največje vsebinske napore pri doseganju medkulturnega dialoga, pri reviziji lizbonske strategije ali pri integraciji Zahodnega Balkana, kot so zapisani nekateri cilji slovenskega predsedovanja.

Irena Brinar, starosta evropskih integracij, se strinja, da je Slovenija preizkušnja za druge: "Res je, da to ni napisano med glavnimi prioritetami našega predsedovanja. Je pa dejstvo, da stare članice skrbno ocenjujejo nove. Projekt predsedovanja bi sama primerjala z uvedbo evra. Na začetku - tu mislim predvsem priprave na uvedbo evra - je Slovenija naredila dober prvi vtis, sedaj, denimo zaradi naraščajoče in nadpovprečno visoke inflacije za evroobmočje, pa se lahko ta slika pokvari in postane naša vloga kontraproduktivna, ker bodo postale stare države še bolj previdne in bodo še bolj podrobno spremljale novinke, ki bodo zaprosile za vstop v evroobmočje. Tudi Italija je po uvedbi evra naletela na podobne težave, a pri Sloveniji je to še bolj pomembno, ker smo lakmusov papir za prihajajoče nove članice iz zadnje širitve," pravi Brinarjeva, ki pa se zaveda, da verjetno stare države razumejo, da Slovenija le ni avtentični kazalnik na primer za poljski primer.

Evropska javnost je na prihajajočo Slovenijo že pozorna. V tednu, ko se je Janša z zamenjavami ministrov trudil umiriti notranjepolitične razmere, je to dokazal Večerov novinar Blaž Zgaga s svojim javnim pismom. Evropskim politikom, predsednikom, medijskim hišam in nevladnim organizacijam je poslal apel, v katerem jih je opozoril na nevzdržno situacijo v nekaterih slovenskih medijih. "Moji članki denimo," je zapisal v uvodu, "so pogosto cenzurirani. Večinoma so to članki, v katerih so zapisana nekatera za vlado neprijetna dejstva ali pa so to članki, ki so kritični do vlade in njenega predsednika Janeza Janše." V pismu obtožuje vlado, da je zgradila neformalno medijsko odločevalsko piramido, katere posledica so dnevni pritiski na novinarje in cenzura. V Sloveniji padata stopnji demokracije in svobode, medtem ko prihaja vse bolj do izraza avtoritarni stil vodenja, je zapisal Zgaga. Od prejemnikov pisma pričakuje, da bodo premiera pozvali, naj konča posredovanja v medijih, še zlasti zdaj, ko bo Slovenija leta 2008 predsedovala EU.

Medtem ko so tuji mediji o slovenski medijski reformi, ki jo je vlada začela pred več kot dvema letoma, doslej večinoma molčali, in to navkljub javnim protestom uglednih mednarodnih nevladnih organizacij, je bil tokrat odziv drugačen. Slovenski mediji, vključno s Slovensko tiskovno agencijo (STA), razen spletnega portala RTV Slovenija o dogodku niso poročali. So pa pismo objavili ali povzeli nekateri pomembni tuji mediji, skoraj vsi pa v kontekstu prihajajočega predsedovanja Slovenije EU. O dejanju Blaža Zgage je denimo poročala avstrijska tiskovna agencija (APA), njeno informacijo pa sta povzela avstrijska nacionalna ORF in časopis Der Standard. "Znan raziskovalni novinar v Sloveniji zaradi političnih posegov v medije prosi za pomoč države EU," se začenja v Avstriji objavljena informacija. Krajši članek je objavil madžarski Magyr Hirlap, enako vodilni luksemburški dnevnik, slovaški Thezden je ob tem objavil še sliko zunanjega ministra Dimitrija Rupla.

Še največ pozornosti so temi namenili v češkem Prague Post. Objavo članka so pospremili z uredniškim komentarjem, v katerem so zapisali, da so se za to odločili iz dveh razlogov. "Prvič, ker smo kot člani medijev občutljivi na teme, ki zadevajo svobodo govora, še posebej v Evropi. In drugič, ker bo Slovenija začela s prvim januarjem predsedovati EU ... Država, ki nase prevzame čelado EU, mora biti odprta za javno preverjanje." Urednik se je ob tem še vprašal, ali se kaj podobnega, kot se dogaja v Sloveniji, lahko zgodi na Češkem. "Na splošno so češki mediji precej odprti. V letu 2006 smo glede na lestvico svobode govora, ki jo sestavlja organizacija Novinarji brez meja uvrstili na peto najboljše mesto. (Slovenija se je uvrstila na trinajsto, ZDA pa so na 56. mestu)."

Tokrat so zaradi prihajajočega predsedovanja EU mediji, kot je hrvaški Večernji list, povzeli tudi izjavo Mednarodnega inštituta za tisk (IPI). Direktor IPI Johann P. Fritz je ob primeru Blaža Zgage zapisal: "Prakticiranje uredniške neodvisnosti je bistveno za kredibilnost vsake medijske hiše, in če vlade iščejo načine, da bi to načelo prekršile, je to povsem nedopustno za državo, ki je članica Evropske unije ... Rad bi pozval slovensko vlado, da izpelje neodvisno preiskavo o nedavnih dogodkih in ustvari nov sistem, ki bo zagotavljal, da so mediji zunaj dosega roke izvršne veje oblasti. Če je takšno načelo prelomljeno v Sloveniji, potem je to zastrašujoče ne le za medije, ampak tudi za javnost, ki spremlja informacije," piše Fritz. Pridružil se mu je tudi generalni sekretar Jugovzhodne evropske medijske organizacije SEEMO Oliver Vujovič, ki je dodal, da če bi se izkazalo, da ti zapisi iz Slovenije držijo, "so dogodki v Sloveniji še posebej škodljivi, saj bo Slovenija predsedovala Evropski uniji v letu 2008. Države, ki prevzamejo vodenje EU, morajo biti zgled in zato sem zaskrbljen, da bo takšna situacija slabo sporočilo drugim državam, kako lahko vplivajo na poročanje medijev".

Bodo te in podobne teme vzporednica slovenskemu predsedovanju? "Če se prikazuješ v preveč dobri luči, potem sta vsaka najmanjša napaka ali incident videti še večja, kot sta v resnici. To se denimo sedaj z nami dogaja pri Romih. Slovenija se je in so jo vedno prikazovali kot vzor neke strpne, demokratične družbe z urejenim manjšinskim vprašanjem. Enako velja za demokratičnost medijev po procesu JBTZ, ko smo se sami in ko so nas drugi kovali v zvezde. Vsak šok, ki ga doživi takšna idealna podoba neke države, je lahko zato še večji. Podobno se je zgodilo z nizozemskim imidžem glede liberalnega odnosa do tujcev ali kot je bilo to na primer nekoč z neuvrščeno Jugoslavijo," komentira Brinarjeva možnost, da bodo vprašanja, kot so odnos do medijev ali pa vprašanje Romov, ob našem predsedovanju prišla na evropsko agendo. Podobno pa tudi Lenarčič ne izključuje te možnosti. "Mislim, da ne obstaja država, ki ne bi imela problemov. To seveda ni opravičilo. Pri teh problemih sicer ne gre za predsedovanje samo. Prej pa bo zaradi pozornosti, ki je bo deležna Slovenija, moč opaziti tudi nekaj, kar nam nujno ne dviguje ugleda," dodaja.

Medtem ko se je zaradi poročanja tujih medijskih hiš o tem, kako Slovenija ob meji s Hrvaško zaradi uvedbe schengenskega reda podira mostove, ministrstvo za javno upravo hitro odzvalo s popravkom, češ da ne gre za mostove, ampak za "nezakonito zgrajene brvi", pa je vlada ob primeru Blaža Zgage pokazala veliko manj občutljivosti. Janša in njegov kabinet sta pismo Zgage komentirala v posmehljivem in ciničnem tonu, pa čeprav se medijska svoboda v Evropi uvršča visoko med različnimi indikatorji demokracije, višje od brvi.