Skladi, zlato ali nepremičnine

Kam naložiti denar, ki ga ni bilo mogoče vložiti v delnice NKBM? Naložbenih možnosti je precej, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti. Na podlagi evropske direktive MiFID, ki je začela veljati prvega novembra, morajo borzni posredniki varčevalcu svetovati, katere naložbe so zanj najugodnejše. Na to se kljub vsemu ne gre zanašati.

Najboljša naložba bi bila tista, ki bi prinesla visoke donose, nobenega tveganja, takojšnje razpolaganje z denarjem in nobene obdavčitve. Takšne naložbe žal ni ne pri nas ne nikjer drugje na svetu. Naložbe, ki omogočajo, da denar kadar koli dvignemo, recimo z osebnega računa v banki, imajo nizek donos. Naložbe z najvišjimi donosi pa so navadno zelo tvegane, donos lahko čez noč naglo zraste, a enako globoko tudi pade. Če imamo srečo, veliko zaslužimo, lahko pa tudi vse izgubimo.

Marsikoga premamijo podatki o rasti tečajev delnic domačih podjetij, a poznavalci ugotavljajo, da s takšnimi naložbami služijo le dobro obveščeni vlagatelji, ki se s tem poklicno ukvarjajo in imajo tudi pomembne notranje informacije. Vsekakor velja, da vseh naložb ne gre imeti v isti košari. Najbolje jih je imeti razdeljene po tretjinah, tretjino v denarju, tretjino v nepremičninah in tretjino v zlatu.

Varnost naložbe pomeni, da varčevalec ohrani vrednost svojega premoženja. Za takšno naložbo je pomembna boniteta institucije, ki ji denar zaupamo. To so večinoma banke, ki so pod nadzorom centralne banke. Kazalec, kako dobro centralna banka nadzoruje banke in kako dobro te poslujejo, so stečaji. V Sloveniji večjih stečajev ni bilo, varčevalci so bili v glavnem poplačani, je pa res, da so obe največji banki sanirali davkoplačevalci.

Zavarovalnice so prav tako večinoma preživele tranzicijo, ker je nadzornik, agencija za zavarovalni nadzor, dosledno vztrajal pri dokapitalizacijah. Vzajemne sklade in njihove upravljavce nadzoruje agencija za trg vrednostnih papirjev. Na tem področju je nekaj zlorab bilo, večina se še spominja afere Dadas, ki se je začela leta 1996. A takrat so bile razmere precej drugačne, kot so zdaj. Naložb v vzajemne sklade zdaj ne ponujajo več neznana podjetja, ampak uveljavljeni upravljavci. Kdor se odloči za naložbo v mednarodne sklade, mora upoštevati stabilnost območij, kamor naloži denar, pa seveda stabilnost tečajev valut tistih držav.

V Sloveniji se ljudje še zmeraj najpogosteje odločijo za varčevanje v banki. Poznavalci pravijo, da je vezava denarja v banki varna. Slabost so obresti. Te se znižujejo in s tem se zmanjšuje vrednost naloženega denarja, še posebej zdaj, ko inflacija raste. Donos je skoraj enak pri vezavi za kratek čas ali za daljše obdobje. Banke varčevalcem za mesec dni ponujajo tako rekoč enako obrestno mero kot za vezavo za leto dni. Zdaj obrestna mera za vezane vloge v Sloveniji znaša približno 4 odstotke na leto, inflacija pa je novembra dosegla že skoraj 6 odstotkov. To pomeni, da se bo vrednost premoženja tistih, ki varčujejo v banki, letos realno celo zmanjšala. Za leto 2008 ni predvidena bistveno nižja inflacija kot letos, zniževati naj bi se začela šele leta 2009, je ugotovila evropska komisija. Poleg tega analitiki menijo, da bo evropska centralna banka morala še znižati temeljno obrestno mero, kar prav tako pomeni, da se denar bolj izplača porabiti kot nesti v banko. Ampak to so kratkoročni trendi, dolgoročnejše varčevanje v banki zagotavlja ohranitev vrednosti naloženega denarja.

Pomembna je tudi valuta varčevanja. V dolarjih se zdaj seveda ne izplača varčevati, ker vrednost dolarja v primerjavi z evrom že nekaj časa pada. Stabilna sta švicarski frank in britanski funt.

Ne gre pa niti pozabiti, da so obresti obdavčene. Davek mora plačati vsak, ki dobi več kot 1250 evrov obresti.

Nepremičnine so se v treh letih podražile za 50 odstotkov

Druga najbolj razširjena oblika varčevanja so naložbe v nepremičnine. V Sloveniji se takšne naložbe izplačajo, saj je statistični urad pred približno dvema mesecema objavil, da so se stanovanja v Sloveniji na trgu zadnja tri leta podražila za 50 odstotkov. Pri tem cene v Ljubljani rastejo hitreje kot drugod po Sloveniji. V prestolnici so najdražja, sledi Kranjska Gora s sosednjimi turističnimi občinami, nadpovprečno draga so stanovanja na Obali. Vlada je sicer napovedala obdavčitev stanovanj, vendar te vsaj pred volitvami še ne bo.

V nepremičnine lahko vlagajo tisti, ki imajo veliko denarja, splača pa se tudi najeti posojilo in stanovanje odplačevati z najemnino, vendar obstaja nevarnost, da se posojilo zaradi zvišanja obresti podraži. To podražitev je sicer mogoče naprtiti najemniku, ampak pri oddajanju stanovanja lahko nastanejo težave, če najemnik najemnine ne plačuje redno, skrbeti je treba za vzdrževanje in podobno. Ker cene nepremičnin rastejo, se vrednost naložbe vendarle povečuje, njena slabost pa je, da denarja ni mogoče dobiti takoj, ko ga varčevalec potrebuje. Dolgoročno je nepremičnina še zmeraj ena najvarnejših naložb. To ugotavljajo tudi Nemci, saj so naložbe v nepremičnine pri njih na drugem mestu, takoj za varčevanjem v banki. Tam cene nepremičnin v povprečju rastejo po 3 odstotke na leto, na najprivlačnejših lokacijah nekoliko več, vsekakor pa precej manj kot v Sloveniji. Med slabo donosne naložbe sodijo tudi različna življenjska in rentna zavarovanja, ki jih ponujajo zavarovalnice.

Slovenci vse več vlagajo v vzajemne sklade

Slovenci vse več premoženja vlagajo v delnice in vzajemne sklade. V prvem polletju letos so v najbolj tvegane delniške sklade vložili 240 milijonov evrov, v mešane, manj tvegane sklade pa 40 milijonov evrov. Poznavalci posameznikom, ki iščejo varnejše in dolgoročne naložbe, svetujejo, naj premoženje vložijo v kombinirani sklad, ki ima geografsko razpršene naložbe v delnice in obveznice.

Razlikujejo pa se nasveti glede tega, ali se izplača vlagati v več skladov ali je bolje izbrati enega. Robert Kleindienst, predsednik uprave družbe NLB Skladi, tistim, ki nimajo izredno veliko denarja, odsvetuje naložbo v več skladov, Matjaž Lorenčič, upravljavec premoženja pri KBM Infondu, pa prav to. Kleindienst je za Večer letos pojasnil, da se v več skladov ne izplača vlagati zaradi stroškov. Vsakemu je treba plačati vstopne stroške in stroške upravljanja, vstopni stroški navadno znašajo 3 odstotke vrednosti naložbe, stroški upravljanja pa so najpogosteje povezani z doseženim donosom. Za specializirane sklade, recimo z delnicami in obveznicami podjetij z Balkana ali iz Azije, Kleindienst pravi, da so donosi lahko bistveno večji kot pri mešanih skladih, vendar so tudi bolj tvegani. Zato se v njih splača imeti naložen le manjši del premoženja kot dodatek, to je največ petino naložb. Matjaž Lorenčič pa je vlagateljem priporočil, naj denar raje vlagajo v več skladov, po možnosti naj jih upravljajo različni upravljavci, saj s tem zmanjšajo tveganje.

Robert Kleindienst opozarja še na obljube donosov. Ugotavlja, da svetovalci ljudem naložbo v neki sklad pogosto priporočijo na podlagi kratkoročnih donosov v preteklosti. To je škodljivo, saj pretekli kratkoročni donosi niso povezani s prihodnjimi donosi. Edino vlogo igra to, ali tržne cene delnic ali naložb v vzajemnih skladih v nekem trenutku kažejo njihovo pravo vrednost. Vlagatelj naj varčuje dolgoročno in naj ne gleda vsak dan v tečajnico, pravi predsednik uprave družbe NLB Skladi.

Prednost naložbe v vzajemni sklad v primerjavi z naložbo v delnice enega podjetja je, da ima sklad premoženje naloženo v več delnicah; če vrednost ene pade, druge raste, zato je tveganje manjše. Pri naložbi v delnice enega podjetja tvegamo, da bo vrednost delnice naglo padla ali da bo delnica postala nelikvidna. Posebej, če prodajamo velik sveženj delnic, jih je navadno hitro težko prodati. Poleg tega je treba upoštevati, da vrednost delnic manjšinskih delničarjev lahko hitro pade, če je podjetje lastniško konsolidirano, ga ima v lasti eden ali več večjih lastnikov.

Cena zlata spet vztrajno raste

Cena zlata že od začetka septembra vztrajno narašča. Čeprav botruje tej rasti v glavnem strmoglavljenje vrednosti dolarja, ugotavljamo rast vrednosti zlata v vseh valutah, na spletni strani moro.si piše Gorazd Vidmar. "Pri zlatu gre vsekakor za nekaj več, predvsem je to valuta, ki ne pozna inflacije, ne daje obresti, niti ne izplačuje dividend. In zlata je na razpolago le omejena količina. Ko ga zmanjka, ga ne moremo enostavno natiskati, kot se to dela z drugimi, papirnatimi valutami," ugotavlja Vidmar. Cena zlata v evrih je zadnja dva meseca po njegovih podatkih narasla za več kot 10 odstotkov in prvi teden novembra presegla 561,711 evra za unčo. V zadnjih petih letih je po podatkih banke ABN AMRO iz Züricha cena zlata v ameriških dolarjih narasla za 121,75 odstotka, cena srebra pa za 209,38 odstotka. Analitiki po Vidmarjevih besedah napovedujejo zlatu še letos ceno vsaj 850 dolarjev za unčo. "Povsem mogoče je, da bo zlato naredilo malo daljši 'predah' šele pri ceni okoli 900 dolarjev oziroma 600-650 evrov." Upoštevati pa velja še nasvet Nemcev, ki pravijo, da je zlato "krizna kovina", da se njegova vrednost povečuje le v času krize in zato raste le kratek čas.

Če denar preveč razpršimo, izgubimo pregled in tudi dodatne stroške imamo. Bolj se splača v eno banko vložiti 50 tisoč evrov kot v dve banki po 25 tisoč evrov. Nemška finančna svetovalka Sylvia Gensler pravi: "Ne pozabite, pri varčevanju je čas na vaši strani. Za več časa, ko lahko denar naložite, bolje je."