Temno nebo nad Slovenijo

Ne zgodi se prav pogosto, da je kakšno slovensko zakonsko določilo deležno celo pohval naravovarstvenikov iz tujine in da bi bilo lahko zgled celotni Evropski uniji. Ta teden so v malteškem dnevnem časopisu namreč zapisali, da je skupina, ki se bori proti svetlobnemu onesnaženju Malte, pozvala tamkajšnjo vlado, naj se zgleduje po EU-kolegici Sloveniji, ki je prejšnji teden sprejela zakon proti svetlobnemu onesnaženju. V resnici je šlo za vladno uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki jo je vlada sprejela predzadnjega avgusta. Z njo naj bi bistveno očistili slovensko nebo pred osvetljevanjem s tal. Na račun tega pa bi privarčevali tudi kar nekaj električne energije, saj bodo bistveno manj osvetljeni kulturni spomeniki, med katere sodijo tudi cerkve, ki ponoči kot svetilniki žarijo na osamljenih hribčkih po Sloveniji.

Slovenski borci proti svetlobnemu onesnaževanju, po večini gre za zvezdoslovce, ki so jim snopi svetlobe, usmerjene v nebo, precej kvarili opazovanje vesolja, so si kar dvanajst let prizadevali, da bi oblastniki sprejeli ukrepe proti vedno večjemu svetlobnemu onesnaževanju neba. Narejenih je bilo kar 60 različic besedila uredbe. Letos so ob dnevu Zemlje objavili, da je Slovenija po svetlobni onesnaženosti v samem evropskem vrhu, na drugem mestu. Hujši naj bi bili le Belgijci. Pa še to zato, ker imajo v tistih krajih čudno navado, da ponoči osvetljujejo avtoceste.

Koalicija slovenskih naravovarstvenikov Temno nebo Slovenija je bila tokrat zadovoljna s sprejeto različico uredbe proti svetlobnemu onesnaževanju. „Nova uredba naj bi imela veliko pozitivnih učinkov. Za veliko večino svetilk prepoveduje svetenje nad vodoravnico v vesolje in zahteva uporabo popolnoma zasenčenih svetilk. Svetenje nad vodoravnico je namreč glavni vzrok svetlobnega onesnaženja. Zasenčene svetilke manj bleščijo, kar bo izboljšalo varnost v cestnem prometu ter povečalo vidljivost. Manj bleščanja bodo izjemno veseli starejši občani, le-te zaradi naravnih pojavov staranja bleščanje močno moti in ovira,“ so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. „Uredba omejuje svetenje v bivalne prostore. V svetu je bilo izvedenih več raziskav, ki kažejo na povečanje pojavnosti rakavih obolenj, če so med spanjem ljudje ali živali izpostavljeni umetni svetlobi. Svetloba v nočnem času zmanjša tvorjenje hormona melatonina, melatonin pa je eden od pomembnih antioksidantov, ki ščiti pred rakavimi obolenji. Kaj bo to pomenilo v zdravstvenem smislu, je težko oceniti, vsekakor pa bo zadovoljstvo državljanov večje, če bodo ulice lepo osvetljene, manj pa bo svetenja v spalnice in bivalne prostore.“

Sprejeta uredba bo najbrž precej razveselila tiste, ki jim recimo luči javne razsvetljave ali jumbo plakatov nenamensko osvetljujejo spalnice. Lastniki trgovskih centrov in drugih sorodno osvetljenih objektov pa bodo imeli kar nekaj dodatnega dela. V uredbi je namreč zapisano, da bodo morali vsi večji industrijski obrati in večji trgovski centri, ki zaradi svoje dejavnosti osvetljujejo zunanje površine s svetilkami, katerih celotna električna moč presega 10 kW, vsako peto leto oziroma ob vsaki večji spremembi razsvetljave poslati načrt razsvetljave v elektronski obliki na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Takšnih objektov je po ugotovitvah MOP okoli 600. Vsaka tri leta pa bodo morali poročilo na MOP pošiljati tisti, katerih razsvetljava presega 200 kW, to so podjetja, ki se ukvarjajo z javno razsvetljavo, letališča, Luka Koper ...

„V dvemilijonski Sloveniji pričakujemo, da bo s pomočjo uredbe v 10 letih, ko se bo razsvetljava postopoma prilagodila zahtevam iz uredbe, mogoče prihraniti celo okoli 10 milijonov evrov električne energije letno. Ustrezno temu naj bi se zmanjšali tudi izpusti toplogrednih plinov, kar je vsekakor prispevek k zmanjšanju vpliva klimatskih sprememb. Danes velika večina državljanov ne vidi Rimske ceste izpred svojega doma. Uredba bo z odpravo svetenja v vesolje omogočila, da se ohrani zvezdno nebo in da se občudovanje naše širše domovine - vesolja, omogoči tudi našim otrokom in vnukom ter ne nazadnje vsem sedanjim in bodočim profesionalnim in amaterskim astronomom,“ je nekaj pozitivnih učinkov, ki so jih izpostavili avtorji uredbe.

Najbolj bistvena sprememba, ki jo zapoveduje uredba, je, da svetilke javne razsvetljave ne bodo smele več prepuščati svetlobe v nebo oziroma bodo lahko osvetljevale površino horizontalno. Določene pa so tudi mejne (manjše) vrednosti osvetljevanja objektov. Prepovedani bodo svetlobni snopi proti nebu ali osvetljevanj površin, ki svetlobo odbijajo proti nebu. V prvem primeru gre za znamenite reflektorje, na las podobnim tistim protiletalskim iz filmov o 2. svetovni vojni. Ponavadi si jih omislijo lastniki diskotek, da bi z njimi na daleč opozarjali na svoje zabavišče. Kar pa se tiče kulturnih spomenikov, med njimi cerkva, pa bodo morali biti osvetljeni tako, da bo zunanji rob osvetljene površine meter pod strešnim napuščem, mimo fasade pa bo lahko šlo le 10 % svetlobe.

Seveda pa obstajajo izjeme. Omejitve ne bodo veljale za enkratne prireditve, kot so koncerti in veselice. Prav tako pa tudi ne za dekorativno okraševanje stavb v novoletnem času oziroma od 10. decembra do 15. januarja. Uredba na drugi strani omejuje večerno osvetljevanje športnih objektov. 14. člen (razsvetljava športnih igrišč) v drugem odstavku namreč pravi: "Razsvetljavo športnih igrišč iz prejšnjega odstavka je treba izklopiti najpozneje do 22:00 ali najpozneje eno uro po koncu športne ali druge prireditve." Zagrožena kazen za kršitve je 12.000 evrov.