Vanja Pirc
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
»K nikomur ne sodim in nisem nikomur nič dolžan. Odgovarjam kvečjemu civilni družbi.«
Jure Novak je bil zadnja tri leta direktor Prešernovega gledališča Kranj, pred tem je med drugim deloval kot umetniški vodja Gledališča Glej, sicer pa je gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, na začetku poklicne poti je v Mladini objavljal reportaže, bil je računalniški programer. Cankarjev dom je januarja lani gostil njegovo odlično sprejeto predstavo Pasja procesija, ki jo je zasnoval na zgodnejših pesmih Svetlane Makarovič, v njej pa je otrokom pojasnil, kdo so begunci in zakaj prihajajo v Evropo. S 15. oktobrom bo Jure Novak v Cankarjev dom, našo največjo kulturno-kongresno ustanovo po površini in po številu in zasedenosti dvoran, pa tudi po zahtevnosti in pestrosti izvedenih programov, vstopil kot novi generalni direktor. Položaj prevzema v času, ko je ustanova pod drobnogledom kriminalistov in drugih nadzornih organov.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
Bodo izkazali spoštovanje Svetlani Makarovič?
Te dni je mandat začel nov upravni odbor Prešernovega sklada, katerega ključna naloga je, da vsako leto objavi javni poziv k podaji predlogov za podelitev najvišjih nagrad za umetniško ustvarjanje in o nagrajencih nazadnje tudi odloči. Ta organ je enkrat bolj konservativen, drugič bolj progresiven, odvisno od političnih barv vlade, ki ga imenuje. Le nekajkrat doslej pa je postregel z zares vprašljivimi, ideološko obarvanimi odločitvami. Leta 2014 je upravni odbor pod vodstvom Janeza Bogataja, denimo, nagrado Prešernovega sklada namenil Jožetu Možini in njegovemu dokuju o Pedru Opeki. Leta 2000 pa je izsilil nagrado za življenjsko delo za patra Marka Rupnika. Druga nagrajenka za življenjsko delo Svetlana Makarovič se je nagradi takrat protestno odpovedala. Ko pa jo je dve desetletji kasneje želela dobiti, ji upravni odbor plakete ni hotel izročiti. Celo trmaril je in s tem izkazal nespoštovanje do umetnice.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Kultura
Bitke za Cankarjev dom – bitke vseh bitk, ki se je v zadnjih mesecih odvila na področju kulture – je konec. Na zadovoljstvo glavnine od skoraj 160 zaposlenih v tej največji javni kulturni in kongresni ustanovi, tako po površini kot po številu dogodkov, zasedenosti dvoran ter zahtevnosti in pestrosti izvedenih programov, jo je v torek dobil Jure Novak, kulturni menedžer, ki zadnja leta vodi Prešernovo gledališče Kranj. Njegovi sopotniki pravijo, da ga vodi uspešno, med drugim mu je v zadnjem času uspelo izboriti občutno več sredstev za Teden slovenske drame, ki ga pripravlja to gledališče, uspešno je pridobival tudi sredstva EU, kar je v času vse višjih cen in rahlega upada sredstev za programe gledališča izjemnega pomena. Pred tem je Novak med drugim deloval kot umetniški vodja Gledališča Glej, sicer pa je gledališki režiser, performer in nekdanji novinar, ki iz prve roke pozna današnje ključne izzive javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. To je med drugim dokazal z angažmajem v aktivu delavcev in delavk v kulturi, ki je nasprotoval političnemu izživljanju nad področjem kulture v času tretje vlade Janeza Janše.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura
Računsko sodišče se z izplačilom nagrade Svetlani Makarovič ni strinjalo
Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2023, nekoliko presenetljivo pa je bil v zvezi z njim skorajda največ medijske pozornosti deležen primer, ki mu je v obsežnem, 129-stranskem poročilu posvečena le dobra stran. Še več, ta primer v poglavju, kjer so navedeni kršitelji in kršitve predpisov o poslovanju, sploh ni bil omenjen. Zakaj je torej zbudil pozornost, kateri od tistih, zaradi katerih je računsko sodišče predlogu zaključnega računa za leto 2023 izreklo mnenje s pridržkom, pa ne?
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura
Izid ob težko pričakovanem glasovanju, ki je na svetu RTV Slovenija potekalo prejšnjo sredo, je marsikoga presenetil. Že vseskozi je sicer veljalo, da ima Natalija Gorščak, dosedanja v. d. direktorice uprave, v boju za položaj predsednika ali predsednice uprave RTV Slovenija s polnim mandatom nekoliko prednosti pred protikandidatom Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija. A na koncu odločanje ni bilo nič kaj tesno: Natalija Gorščak je zbrala kar 11 glasov, za Mirka Štularja so glasovali štirje svetniki, tretji kandidat, Boris Tomašič, eno od vodstvenih imen propagandnega imperija stranke SDS, pa je po pričakovanjih ostal povsem brez podpore. En glas je bil neveljaven.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura
Zakaj Natalija Gorščak ne zaustavi politične odločitve Uroša Urbanije?
Natalija Gorščak je bila v času, ko so RTV zavzeli politični nameščenci stranke SDS, predčasno razrešena s položaja direktorice RTV. Sodišče je pozneje ugotovilo, da nezakonito. Je ena od mnogih zaposlenih na RTV, ki so, na tak ali drugačen način, preživeli politično čistko.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura
Konec avgusta 2011 je vlada, šlo je za vlado Boruta Pahorja, sprejela odločitev o uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo. Prejšnja leta se je RTV-prispevek, najpomembnejši finančni vir za delovanje javne RTV, vsakič avgusta – odločitev je po zakonu vedno treba sprejeti do konca avgusta – včasih zvišal, včasih ne. Včasih se je zvišal za višino inflacije, včasih za manj. Proračun javne RTV je bil torej že vseskozi prepuščen na milost in nemilost posameznim vladam. Tudi Pahorjeva vlada, na primer, zvišanja RTV-prispevka leto prej ni odobrila. Tisto leto, ko je bilo že zelo čutiti veliko gospodarsko krizo, pa je uskladitev z rastjo življenjskih stroškov kljub drugačnim napovedim podprla in z začetkom leta 2012 se je RTV-prispevek zvišal za 0,75 evra, na 12,75 evra, kolikor plačujemo še danes.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Kultura
Zgražanje nad otvoritveno slovesnostjo poletnih olimpijskih iger v Parizu, ki ga podpihuje skrajna desnica, se seveda ni začelo prejšnji petek, na dan odprtja. Začelo se je že mesece prej. Ko so se v javnosti pojavili prvi seznami morebitnih nastopajočih na odprtju, je bila, na primer, posebno velikega števila žaljivih, ponižujočih, gnusnih spletnih komentarjev deležna Aya Nakamura, 29-letna glasbenica, mama dveh otrok, potomka v pariških predmestjih živečih priseljencev iz afriške države Mali, kjer je bila rojena tudi sama, in že nekaj časa največja francoska glasbena zvezda, kraljica francoskega popa. Na pretočnih platformah je najbolj poslušana francoska glasbenica vseh časov in pomenljivo se zdi, da sta ji priljubljenost prinesla prepletanje tradicionalnega in sodobnega ter uporaba različnih jezikov, saj ob francoščini oziroma izrazitem slengu poje tudi v angleščini, arabščini in zahodnoafriških jezikih, kakršen je bambari, jezik njenih staršev. A prav zato je deležna nenehnih sovražnih komentarjev. Karkoli stori, spletni troli planejo po njej. Ker nima ene same identitete in enega samega jezika. Ker jezik izumlja na novo. Ker je temnopolta. Ker je ženska. Ker podpira boj za pravice žensk. Ker je posledično, predvsem v očeh mladih temnopoltih žensk, simbol opolnomočenja.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Svet
Izbrisana, ker je palestinskega rodu
Blagovna znamka Adidas, druga najbolj priljubljena znamka športne opreme na svetu, se je zapletla v škandal. Ne prvič, škandalov je bilo že veliko in segali so od dolgoletnih očitkov o nečloveškem izkoriščanju delavcev, ki proizvajajo njene izdelke, predvsem v indonezijskih tovarnah, do spornih izdelkov, kakršen je bil čevelj z okovi. Za proizvodnjo tega se leta 2012 podjetje nazadnje ni odločilo, ker je ogorčeno javnost preveč spominjal na enega največjih madežev v zgodovini zahodnega sveta, suženjstvo. Tokrat je za razburjenje poskrbela promocijska kampanja za oživljeni legendarni model superg SL 72, ki se je začela tik pred začetkom olimpijade v Parizu. Najeli so nekaj znanih obrazov, športnike, glasbenike, tudi ameriško manekenko Bello Hadid. A le njo so kmalu zatem iz vsega promocijskega gradiva izbrisali. Njen greh? To, da je palestinskega rodu.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Družba
Junija lani je Uroš Urbanija, takratni direktor Televizije Slovenija in ena od ključnih oseb, ki so SDS omogočile politični prevzem javne RTV, Zemiri A. Pečovnik, urednici oddaj o kulturi, kot delodajalec izrekel najostrejši ukrep: odpustil jo je. Izredna odpoved delovnega razmerja jo je doletela, ker naj bi bila pri službeni poti na filmski festival v Cannesu, za katero ji je Urbanija večer pred odhodom odpovedal soglasje, a je nanjo vseeno odšla, izpeljala goljufijo. Vendar goljufije ni bilo: tako je zdaj, leto kasneje, presodilo delovno in socialno sodišče v Ljubljani in poudarilo, da urednica s svojo sicer resda samovoljno odločitvijo z ničimer ni škodovala RTV Slovenija, temveč je delovala izključno v njeno dobro, saj je za njen program pripravila več prispevkov s pomembne kulturne prireditve. Še več, oškodovana je bila kvečjemu ona sama, ker je bila deležna izživljanja in mobinga Uroša Urbanije, ki svojih razlogov za takšno odločitev po mnenju sodišča ni ustrezno pojasnil.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Kultura
Ta torek, 23. julija, bodo zadnje ure petletnega mandata odbile ravnatelju Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljemu Lebanu in dan zatem bo vodenje naše najpomembnejše knjižnice, ki obeležuje 250-letnico, do nadaljnjega prevzel v. d. ravnatelja. Zakaj ne ravnatelj s polnimi pooblastili? Ker postopek izbire ravnatelja, ki bo za vodenje NUK skrbel v naslednjem petletnem obdobju, še ni končan. Javni razpis je bil sicer objavljen februarja, kar je razmeroma pozno, a vendarle še dovolj zgodaj, da bi bil izbor opravljen pred iztekom mandata. Vendar je razpis nato padel. Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, ki bdi nad izborom direktorjev javnih kulturnih ustanov, katerih ustanoviteljica je država, sta se na razpis prijavila »le dva kandidata, ki sta sicer izpolnjevala formalne razpisne pogoje, vendar na razgovoru nista dovolj prepričljivo predstavila vizije vodenja dela in poslovanja knjižnice v prihodnjem obdobju«. Zato so razpis ponovili. Trenutno je še odprt, prijave zbirajo do 5. avgusta.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Kultura
Že januarja lani, ob izidu prve pesniške zbirke, ki sta jo pesnik Lovro Matič in ilustrator Tomaž Lavrič – seveda gre za enega samega avtorja, saj ima vsestranski umetnik Tomaž Lavrič vrsto psevdonimov in Lovro Matič je največji poet med njimi – posvetila žužkom, je bilo jasno, da sta iznašla recept za uspešnico. Urednik Andrej Ilc se je tega zavedal in pesniško zbirko o malih bitjih, do katerih praviloma gojimo odklonilna čustva, že ob izidu razglasil za »the knjigo« – in res, kombinacija hudomušnih otroških pesmic in ilustracij je hitro pritegnila širok krog bralcev vseh starosti. Poldrugo leto kasneje je založba Mladinska knjiga izdala že tretjo pesniško zbirko iz te serije. Knjigama Mali črv Oto in druga golazen ter Mala vešča Lučka in drugi žužki se je nedavno pridružila pesniška zbirka Mala uš Iva in druga mrgolazen.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Družba
»Punčke odrastemo in ne ostanemo tiho«
Sprva je kazalo, da bo nastal zgolj spor, ki bo malce razburkal domačo glasbeno sceno. Challe Salle, ki se sam predstavlja kot »idol mlade generacije in eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov«, je v pogovoru z youtuberjem Perom Martićem povedal nekaj krepkih o raperju Zlatku in drugih glasbenikih. Zlatko je zahteval, da se jim javno opraviči. In ker se jim ni, je prejšnji petek objavil pesem Klepc laže, v njej pa ni sesul le nasprotnikovih glasbenih veščin, temveč je razkril tudi, da naj bi bil Challe Salle domnevno spolno nadlegoval mladoletnice. Takoj zatem se je oglasila ena od domnevnih žrtev. In nato še druga. Primer zdaj preiskuje policija.
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Družba
Po ponedeljkovem zgodovinskem nastopu slovenske moške nogometne reprezentance v osmini finala evropskega prvenstva v Nemčiji in torkovem bučnem sprejemu nogometašev v Ljubljani je prišel čas za analize in premisleke. Tudi za premisleke o tem, ali je sprejemljivo, da se je Nogometna zveza Slovenije odločila, da bo manjši del od 12,25 milijona evrov vredne nagrade, ki ji jo bo Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA) namenilo po nastopu moške reprezentance na evropskem prvenstvu, razdelila med slovenske nogometne klube, a bo zanje uporabila različne vatle. Prvoligaški moški klubi bodo prejeli po deset tisočakov, drugoligaški po pet in tretjeligaški po tri, prvoligaški ženski klubi pa zgolj po dva tisočaka.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Politika
Izkoriščanje, nezadostno plačevanje in celo neplačevanje verjetno v nobeni drugi panogi niso tako zelo samoumevni kot v kulturi. Gre za razširjeno ravnanje, za katero se v odnosu do samostojnih kulturnih delavcev odločajo ne le javni zavodi, ampak tudi nevladne organizacije. Seveda ne vsi, številni pa. Ko so kulturnike v zadnji Poligonovi raziskavi o delavcu v kulturno-kreativnem sektorju v času kovida (2022) povprašali, zakaj teh nespodobnih povabil ne zavrnejo – oziroma zakaj z javnimi zavodi sodelujejo, četudi jim ti za opravljeno delo ne plačajo –, so navajali, da si ne želijo zapreti vrat za prihodnje, morda plačano sodelovanje. Mlajšim se je zdelo, da ob tem nemara pridobijo vsaj »izkušnje« in »poznanstva«. Ključni razlog pa so priporočila; te potrebujejo, da bi pridobili in ohranili status samozaposlenega v kulturi. Ali s tem lahko preživijo, je bilo doslej drugotnega pomena.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Kultura
Na spletnem portalu Literatura je bila pred skoraj desetletjem, leta 2016, objavljena pretresljiva kratka zgodba, ki jo je avtorica mlajše generacije Ana Schnabl (1985), danes uveljavljena pisateljica in Guardianova kolumnistka, naslovila Ana. Ob branju se postopoma razkriva, da naslov morda ni ime, temveč okrajšava za anoreksijo, ki prizadene eno od najstniških sester dvojčic, ljubljenko staršev in vrstnikov. Začne se vse bolj zapirati vase in hirati. Druga, sprva neopažena, pa se ob sestrini stiski, ki je, kot se izkaže, posledica tega, da jo je spolno zlorabil učitelj, krepi. In ker ji to, da stopa iz sence, ugaja, za sestrino trpljenje nikomur ne pove in do samega konca ne ukrepa.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Politika
Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki bi lahko pripomogle, da bi približno 3200 kulturnikov s tem statusom, ki predstavljajo četrtino vseh samostojnih delavcev v kulturi, poslej živelo vsaj nekoliko dostojneje. Področje kulture je namreč v primerjavi z drugimi panogami nadpovprečno, celo izrazito prekarno, kar je značilno zlasti za ožje področje žive kulture, hkrati pa so prihodki večine delavcev v panogi podpovprečni, kar velja tudi za samozaposlene, ki so najranljivejši in pravno najmanj zaščiteni kulturni delavci. Zato ne preseneča, da so napovedane spremembe usmerjene prav k izboljšanju njihovega ekonomskega položaja.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Kultura
Kulturno-kongresni center Cankarjev dom, naša največja javna kulturna ustanova, je nedavno dobil novo sestavo obeh organov, ki bdita nad njegovim delovanjem – sveta in strokovnega sveta. Novi strokovni svet je že izvolil predsednika, to je predstavnik zaposlenih Aleš Drenik. Drugi organ, svet zavoda, v katerem predstavniki vlade, Mestne občine Ljubljana, kulturnikov in zaposlenih bdijo nad poslovanjem javnega zavoda, pa za zdaj ostaja brez predsednika. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin, dolgoletni predsednik sveta Cankarjevega doma, ki se je na ta položaj prvič povzpel še pod prejšnjim generalnim direktorjem Mitjo Rotovnikom, je sicer pričakoval, da bo brez težav svet vodil tudi naslednjih pet let. A izid je bil neodločen. Ob prvem glasovanju. In nato še ob drugem.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Mestna občina Ljubljana je konec lanskega leta napovedala, da bo vseh 23 vrtcev na občinskem ozemlju do leta 2025 združila v en sam megavrtec, ki bi ga na 110 lokacijah obiskovalo skoraj 13 tisoč otrok (za primerjavo: največji srednješolski center ima štirikrat manj dijakov) in v katerem bi bilo 2500 zaposlenih.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
Podjetje Jabolko, ki je v Slovenijo uvažalo Applove računalnike, je njihov operacijski sistem v gverilski akciji že davnega leta 1995 prevedlo v slovenski jezik. S tem je dokazalo, da za prevod lahko poskrbi že skupina zagnancev, kaj šele globalna korporacija, a Applu, ki ob računalnikih danes ponuja še telefone, tablice in pametne ure, se je to zdel popolnoma nepotreben strošek. V luči čim manjših izdatkov je za vse področje nekdanje Jugoslavije pred leti kot izbiro ponudil hrvaški jezik. Septembra letos – 29 let po gverilski akciji Jabolka – pa bomo vendarle dočakali zgodovinski mejnik: v najnovejši različici operacijskega sistema za telefone, pa tudi tablice in pametne ure iOs, iOs18, bo v nabor Applovih jezikov prvič vključena slovenščina. V beta različici iOs18 pa jo je mogoče izbrati že od tega tedna.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Kultura
V splošnih knjižnicah si trenutno – od 1. do 17. junija – ne moremo izposoditi e-knjig, čeprav njihova priljubljenost naglo narašča; število izposoj se je v desetletju z 8000 (2013) povzpelo na 300 tisoč (2023). Založba Beletrina je 1. junija namreč ugasnila svoj sistem Biblos, prek katerega smo si e-knjige izposojali doslej. To bi vsekakor storila najpozneje 17. junija, ko bodo javne knjižnice prešle na nov, težko pričakovani sistem izposoje e-knjig COBISS Ela; tega, drugače od Biblosa, ki je projekt zasebne založbe, pripravlja javni zavod IZUM. Poslej bo to torej projekt javnega sektorja, Beletrina pa bo s tem izgubila dolgoletni dober posel, financiran z javnimi sredstvi. Prav v tem bi morali iskati razloge za odklop Biblosa še pred začetkom delovanja sistema COBISS Ela.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Prejšnjo soboto je odtekla svoj prvi polmaraton. Kot gimnazijka, obiskovala je ljubljansko Gimnazijo Bežigrad, je bila tekačica, trenirala je tek na 800 metrov. Letos spomladi pa sta z mlajšo sestro Tino, »najpomembnejšo osebo v mojem življenju«, iskali možnosti za skupno preživljanje časa in tako je po dolgem času ponovno začela teči. Najprej sta se prijavili na tek v Radencih in ugotovili, da zmoreta. Včasih teče skupaj s starši, ravno ta torek so moči združili na študentskem teku na Ljubljanski grad. Njen dosedanji tekaški cilj pa je bil prav to, da bi se v razmeroma kratkem času pripravila na svoj prvi polmaraton. Da je za ta podvig izbrala 20-kilometrski tek v Bruslju, se ne zdi naključje. Belgijska prestolnica je najpomembnejši center Evropske unije, Katja Sluga pa je kandidatka Levice, ki se na bližajočih se volitvah poteguje za položaj poslanke v evropskem parlamentu.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Kultura
Kar trije javni razpisi so bili potrebni, da je javni zavod Center urbane kulture Kino Šiška, eno ključnih ljubljanskih kulturnih prizorišč, dobil novega direktorja. Prvi razpis je bil neuspešen, ker sta oba kandidata, sedanji v. d. direktorja Mitja Bravhar in Žiga Klančar, od kandidature odstopila, potem ko ju je ljubljanski župan Zoran Janković povabil na pogovor in jima povedal, da podpira tretjega kandidata, ki pa se je na razpis prijavil zgolj posredno, kot potencialni sodelavec enega izmed kandidatov. Sledil je drugi razpis, na katerega se je prijavil le favorit, Tibor Mihelič Syed, ki se mu izteka drugi mandat na položaju direktorja Slovenskega mladinskega gledališča. Pravzaprav ne preseneča, da je župana navdušil, saj se Mladinsko pod njegovim vodstvom odlično loteva premisleka o ključnih izzivih sodobnega sveta in njegove predstave redno segajo po najvišjih nagradah. Svet Kina Šiška mu je kljub temu namenil negativno mnenje, a izključno v znak protesta proti županovemu vmešavanju v razpisni postopek. Župan je namreč nekajkrat javno rekel, da nihče ne more postati »direktor javnega zavoda brez mojega soglasja«, čeprav je za imenovanje direktorjev pristojen mestni svet. Mihelič Syed je od kandidature nato odstopil.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Kultura
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, naše največje kulturne ustanove, je ta teden serijsko zavračala očitke, ki so se v zadnjih dneh zgrnili nadnjo na podlagi poročanja o anonimnih pismih, ki jih imajo v rokah kriminalisti, inšpektorat za delo in računsko sodišče, ter o izsledkih, ki smo jih neodvisno od tega prejšnji teden objavili v Mladini. Očitkov je veliko, raztezajo se od neprimernega ravnanja z zaposlenimi do odgovornosti za množične odhode iz ustanove, od neustreznega kadrovanja do prenove dvoran Cankarjevega doma, pri kateri je bila cena dvakrat višja od predvidene, od samohvale z rekordno poslovno uspešnostjo Cankarjevega doma, ki je zavajajoča, do nepojasnjenih sprememb v poslovnih in računovodskih poročilih, zaradi katerih bi bila nujna revizija poslovanja – a Uršula Cetinski je vse odločno zavrnila. Pri tem pa na nekatere ključne očitke pravzaprav ni odgovorila. In z nekaterimi odgovori se je tudi obremenila.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Kultura
Le še do 31. maja si je mogoče ogledati predstave v močno dotrajanih prostorih SNG Drama Ljubljana, potem jih bodo zaprli in čez čas se bo začela tudi težko pričakovana celovita prenova. Še pod ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem v proračunu sredstev, rezerviranih zanjo, ni bilo, sedanja vlada pa je prenovo uvrstila med svoje prednostne investicijske projekte. Po dolgih letih gre za prvi zares velik tovrstni projekt v kulturi, največji v zadnjih 30 letih, in ker je cena temu primerno visoka (58,5 milijona evrov), ne preseneča, da je deležen številnih dvomov in kritik. Trenutno burne odzive sproža zlasti selitev Drame na nadomestno lokacijo, v objekt L56, kjer bo na mesec plačevala 71 tisoč evrov najemnine.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Kultura
»Ob številnih priložnostih sem bila deležna nadiranja, neprimernih komentarjev, tudi zelo vulgarnih izrazov, za katere si nisem niti predstavljala, da so lahko izrečeni v hramu slovenske kulture,« pripoveduje oseba, ki je bila zaposlena v kulturno-kongresnem centru Cankarjev dom, naši največji javni kulturni ustanovi. Konkretnih opisov ne želi razkriti javnosti, da se ne bi prepoznala njena identiteta, čeprav v Cankarjevem domu danes ne dela več. »Odšla sem, ker sem dala prednost svojemu zdravju,« pravi. »A nisem bila edina.« Tudi nekateri drugi sodelavci naj bi bili imeli dovolj kričanja, zmerjanja, kletvic, opravljanja. »Danes mi je žal le, da nisem odšla veliko prej, že ob prvi neprimerni komunikaciji.«
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Kultura
Matjaž Tančič je slovenski fotograf, ki že desetletje živi in ustvarja na Kitajskem in tam snuje številne avtorske projekte. Že šesto leto zapored denimo pozorno spremlja demokratizacijo raziskovanja vesolja, ki že dolgo ni več zgolj tekma med ZDA in Rusijo. Projekt ga je tako ponesel po vsem svetu. Med drugim je obiskal centre, kjer simulirajo življenje v vesolju in se razprostirajo od puščave Gobi do ameriške zvezne države Utah, predvsem pa je spoznal številne vesoljske inženirje, podjetnike, zdravnike, arhitekte, celo zagnance, ki si skušajo rakete zgraditi sami.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Strmoglavljeni režiser / Bo primer Matanić okrepil boj proti spolnemu nadlegovanju?
Na Hrvaškem odmeva razkritje, da naj bi priznani filmski režiser Dalibor Matanić, avtor v Cannesu nagrajenega filma Zenit, Netflixove serije Novine in HBO-jeve Šutnje, najmanj desetletje spolno nadlegoval mlade filmske delavke in jim glede na njihov odziv omogočil ali pa onemogočil delo pri svojih projektih. Urednica kulture pri Večernjem listu Milena Zajović je na začetku aprila objavila članek, iz katerega je razvidno, da je govorila z osupljivim številom žrtev (okrog 30), in čeprav jim je omogočila, da tako njihova imena kot pričevanja ostanejo anonimna, je bilo že zgolj razkritje, da je šlo za dolgoletno serijsko prakso, dovolj, da je primer sprožil odziv javnosti in pristojnih organov.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba
Svetlana Makarovič je Palestincem poklonila pesem in sporočila, naj glavo držijo pokonci
Na vseslovenskem shodu za svobodno Palestino, ki ga je Gibanje za pravice Palestincev v Ljubljani pripravilo prejšnjo nedeljo, ko je minilo natanko pol leta, odkar je izraelska oblast do skrajnosti zaostrila genocid nad Palestinci, so podporo palestinskemu ljudstvu izrazili številni umetniki, nekateri zgolj s prisotnostjo, drugi tudi z besedo. Glasbenica mlajše generacije Kiki je večstoglavo množico denimo presunila z odpeto pesmijo. Prav tako presunljivo, skrbno izbrano pesem pa je protestnikom povedala ena najpomembnejših slovenskih umetnic Svetlana Makarovič, ki pri 85 letih vztrajno dokazuje, da je vedno na strani zatiranih, pa naj gre za ljudi, živali ali državo, ki jo je ugrabila avtoritarna oblast.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
Zmaga slovenske nogometne reprezentance na tekmi s portugalsko reprezentanco, ki velja za eno najmočnejših na svetu, bo še dolgo dvigovala prah, četudi je šlo za prijateljsko tekmo. A takoj po njej je bil za čuda skorajda večje medijske pozornosti deležen navijač, ki je z vključeno kamero na telefonu vdrl na igrišče, pritekel do portugalskega superzvezdnika Cristiana Ronalda, za marsikoga najboljšega nogometaša vseh časov, in ga pred prihodom varnostnikov utegnil še objeti in poljubiti na lice. Posnetek priča, da je nogometaš okamnel – a le kako ne bi: šlo je za sicer ne tako zelo redek, vendar resen varnostni incident, ki bi se lahko v drugačnih okoliščinah končal tudi tragično. Tenisačico Moniko Seleš je leta 1993 na igrišču zabodel oboževalec njene tekmice Steffi Graf. Navijači, ki so nedavno vdrli na nogometna igrišča v Turčiji, so pretepli nogometaše in sodnike.
