• Monika Weiss

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Zmagovalci bančne sanacije

    Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je leta 2016, ko je prevzel vodenje sanirane in močno dokapitalizirane državne NLB, dobil 162.933 evrov bruto prejemkov, lani pa so njegovi prejemki znašali 647.733 evrov bruto in hkrati tudi 12 odstotkov več kot predlani. Zgolj njegov fiksni mesečni bruto prejemek je od oktobra lani okroglih 55.000 evrov, razkriva gradivo za junijsko skupščino delničarjev NLB, v kateri ima država zdaj le še 25 odstotkov in eno delnico. Podobno ali bolje tuji lastniki plačujejo tudi upravo nekdaj državne NKBM, ki jo je pred desetletjem prav tako sanirala država. Če se torej plače vodilnih v ključnih bankah na slovenskem trgu približujejo tujim – kako pa je s ceno bančnih storitev za slovenske komitente?

  • Monika Weiss

    12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Ekonomija

    Draga hrana

    V zadnjem letu se je najbolj podražil sladkor, in sicer za 55,4 odstotka, nato ovčje in kozje meso za 30,1 odstotka, sveže posneto mleko za 29,6 odstotka, riž za 29 in krompir za 27,7 odstotka, sir in skuta za 25,1 odstotka ter sveže ali ohlajene ribe za 25 odstotkov, povzema glavne podražitve v skupini »Hrana in brezalkoholne pijače« Matevž Postrašija iz Oddelka za statistiko cen na Statističnem uradu RS. V omenjeni skupini – eni od dvanajstih, zajetih v izračun inflacije – so se od aprila lani sicer podražili vsi izdelki, izjema je le zamrznjeno sadje, ki se je pocenilo za 1,4 odstotka. Večina izdelkov se je podražila za več kot 10 odstotkov, dobra polovica za več kot 15 odstotkov.

  • Uredništvo

    27. 4. 2023  |  Ekonomija

    Bi lahko z diplomacijo končali vojno v Ukrajini?

    "Stagflacija je deloma posledica pandemije covida-19, zaradi katere so centralne banke leta 2020 trg preplavile z denarjem ter s tem leta 2022 sprožile inflacijo, deloma pa pretresov zaradi podnebnih sprememb. Podnebni šoki bi lahko bili letos še hujši, če se bo na Pacifiku razvil novi El Nino, kar je po besedah znanstvenikov precej verjetno."

  • Uredništvo

    13. 4. 2023  |  Ekonomija

    »Inflacija se upočasnjuje počasneje, kot bi si želeli«

    "Z nižjo stopnjo gospodarske rasti bomo živeli dalj časa, kot smo mogoče predvidevali. To je rezultat dejavnikov, s katerimi se soočamo. Ruska invazija v Ukrajini je samo še pospešila nekatere stvari, ki so se začele dogajati že prej, denimo, inflacija se je začela pred tem. Pa pandemija, iz katere še nismo čisto dobro izšli. Mislim, da veliko bolj sistematično prihaja do svetovne polarizacije gospodarstva. Geopolitični dejavniki postajajo vse pomembnejši. Čeprav se inflacija v zadnjem času nekoliko umirja, se upočasnjuje počasneje, kot bi si želeli. Predvsem se počasneje upočasnjuje del osnovne inflacije, ki ni neposredno vezan na energente in hrano. Očitno je, da bomo s to relativno višjo inflacijo v primerjavi z obdobjem pred izbruhom covida živeli še nekaj časa, to pa, jasno, marsikaj pomeni tudi za fiskalno politiko."

  • Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Ekonomija

    Dr. Dušan Mramor / »Pri tako negotovem stanju, v kakršnem smo sedaj, bi sam vse predlagane reforme zamrznil«

    »Večina je takrat trdila, da nimamo podrejenih obveznic, da so naše banke trdne in tako naprej. Že takrat sem rekel, da to ne drži in da bodo posledice zelo hude,« se je Dušan Mramor pred dnevi spomnil svoje (žal) pravilne napovedi iz intervjuja za Mladino leta 2007, pred zadnjo finančno krizo. Tudi tokrat smo se z dvakratnim finančnim ministrom (2002–2006 in 2014–2016) pogovarjali o prihodnosti, kot jo je mogoče napovedati iz napak v preteklosti. Tudi med tem pogovorom je večkrat dejal: »Ne bo vam všeč, kar bom povedal, a tako je.«