O Bogu.
James Gunn je posnel Varuhe galaksije (in nadaljevanje), ki so bili tako osebni, da so osvežili Marvelovo kinematično vesolje, toda leta 2018, ko naj bi posnel drugo nadaljevanje, so desničarji, razkrinkovalci antitrumpovskih liberalcev, obelodanili njegove stare politično nekorektne »šale« o pedofiliji, posilstvu, aidsu, 11/9 in
Preden se stegnemo.
Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen in Mary Steenburgen, najboljše prijateljice in članice knjižnega kluba, ki jih ne loči niti kovidski lockdown (hvala, Zoom!), se pod vplivom svojih najljubših knjig, Coelhovega Alkimista in Normalnih ljudi, ki jih je napisala Sally Rooney, odpravijo na once-in-a-lifetime romanti
Slamnati psi.
V Zvereh se galicijska vas prelevi v bojišče, ko se vanjo preseli francoski meščanski par (Denis Ménochet & Marina Foïs), ki hoče tam prakticirati svoj idealistični, ekološki, organski lifestyle, a pri tem ne naredi ničesar, zaradi česar se deklasirani, zakotni, zapuščeni, deprivilegirani domačini, ki komaj shajajo, ne bi ču
Srce teme. Balada o Narayami. Narayama bushikô, 1983, Shôhei Imamura.
Balada o Narayami, brutalna mojstrovina, ki bo v Kinodvoru na voljo le 16. maja in ki je pred štiridesetimi leti pobrala zlato palmo (Imamura je pred tem posnel nekaj kultnih klasik, recimo Pornografe in Maščevanje je moje), ni za nežne, pa ne le zaradi »tistega« seksa,
Po navadi ne posvečam pretirane pozornosti političnim govorom na proslavah ob praznikih. Njihova vsebina je generična, govorci se zlijejo z zvoki harmonike in vrvežem izza gasilskih klopi v splošen festivalski šum. Govori so, ker se tako na proslavah pač spodobi. Letos pa se jim v tednih, ko se vrstijo partizanski in delavski prazniki, vs
Zgornja meja zadolževanja in fiskalni prepad sta del ameriške fiskalne metafizike, ki na polovici leta 2023 dobiva dramatične politične razsežnosti. Oboje razkriva sistemsko in razvojno fiskalno krizo ZDA, ki postaja velik ameriški in globalni politično-ekonomski problem. V unipolarnem svetovnem redu z ZDA kot vodilno silo v sveti aliansi
Nasilje je nalezljivo; če v Srbiji ne bi bilo prvega pokola, se morda ne bi zgodil niti drugi. Blazno dejanje enega lahko v podobnem umu drugega sproži podobno blaznost. Toda ali živijo te izgubljene duše v normalnem okolju? In ali je to sploh pomembno?
Družbe, tudi zahodne, so povsod nemirne, zmedene, negotove. Muči jih marsikaj.
Najbolj
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je še vedno veliki akter v politiki. Na proslavi 5. maja je izrekel misel, da obstoječi spomenik revolucije na Trgu republike državljane razdvaja in da bi na tem mestu postavili spomenik osamosvojitvi, in že je postala osrednja tema. Toda gesta je prišla 20 let po koncu njegovega mandata. 12 let je b
Zmanjševanje javnomnenjske podpore vladi se je ustavilo. Za obrat v javnem mnenju oziroma v odnosu do vlade je brez dvoma več razlogov. A glavni razlog za stabilizirano podporo se zagotovo skriva v odločitvi koalicije, da vloži zakonsko spremembo, ki naj bi preoblikovala dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Gre tudi za prvo javnomnenjsko z
Politične stranke niso podjetja, a financiranje in njihovo obnašanje ni daleč temu, zato je potreben premislek, kako naprej, da bodo stranke in politični sistem organizirani v javnem interesu, ne v interesu političnih podjetij. Ne pozabimo, da politične stranke predstavljajo minorno število občanov.
Aktualna ureditev dopušča marsikaj in j
Odzivamo se na prevod intervjuja z izraelskim zgodovinarjem, Tomom Segevom, z naslovom »Družba je krenila daleč na desno«, ki je bil v Mladini objavljen 28. aprila 2023. Vsebini intervjuja umanjka kritična presoja. Nekatere informacije so prikazane izkrivljeno ali pa so izpuščene, kar bralki in bralcu onemogoča ustvarjanje celovitejše in
Eva Gračanin, Nada Pretnar, Barbara Vodopivec, Gibanje za pravice Palestincev
Sašo Hribar je v sporu s Peterletom, ker si ta in še nekaj oseb prilašča vse zasluge za osamosvojitev. A v boju zoper to prilaščanje ne smemo izgubiti spred oči, da je bila osamosvojena Slovenija rezultat daljšega procesa. Naj spomnim samo na eno pomembno dogajanje – na sprejem ustavnih amandmajev; z njimi je osamosvojitev dobila pravno o
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.