»Družba je krenila daleč na desno.«

Odzivamo se na prevod intervjuja z izraelskim zgodovinarjem, Tomom Segevom, z naslovom »Družba je krenila daleč na desno«, ki je bil v Mladini objavljen 28. aprila 2023. Vsebini intervjuja umanjka kritična presoja. Nekatere informacije so prikazane izkrivljeno ali pa so izpuščene, kar bralki in bralcu onemogoča ustvarjanje celovitejše in pravičnejše slike. V odzivu se osredotočamo le na najbolj očitne netočnosti.

Intervju s Segevom se začne z vprašanji in odgovori o nastanku Izraela, v katerih ni omenjeno, da so judovske milice leta 1948 in že leto prej z domov pregnale vsaj 750.000 Palestink in Palestincev, jih 15 tisoč ubile in z zemljo zravnale več kot 400 palestinskih vasi in mest. Takrat pregnanim in njihovim potomcem izraelske oblasti še danes ne dovolijo vrnitve na njihove domove. Ko bodo torej judovski prebivalke in prebivalci Izraela praznovali 75 let Izraela, bodo Palestinke in Palestinci obeleževali nakbo – katastrofo.

Novinarki Der Spiegla v intervjuju judovsko državo označita za demokratično, kar Segev, zgodovinar, sprejme kot dejstvo. Mnogi mednarodni pravniki in pravnice ter tudi izraelski zgodovinarji in zgodovinarke opozarjajo, da judovska država ne more biti hkrati demokratična in judovska, če demokracijo razumemo tako, da enakopravno upošteva in vključuje vse svoje prebivalke in prebivalce ne glede na osebne okoliščine. Kot judovska država je Izrael lahko zgolj država, ki izključuje iz polne enakopravnosti vse ljudi, ki niso judovskega porekla – to pa jo dela za rasistično.

V tem nesmislu leži srž protestov judovskega prebivalstva. Protestirajoči želijo, da svet še naprej verjame, da je Izrael judovska in hkrati demokratična država, vladajočim strankam ter njihovim podpornicam in podpornikom pa je za to vse bolj vseeno, na kar je opozoril izraelski zgodovinar Ilan Pappé v enem svojih zadnjih zapisov. O apartheidu in človekovih pravicah Palestink in Palestincev protestirajoči molčijo.

Segev lahkotno, brez ugovora novinark, zavrne apartheid in kolonialni sistem kot dve poimenovanji za nadvlado države Izrael nad vsemi aspekti življenja Palestink in Palestincev, četudi gre za ugotovitev Združenih narodov ter vodilnih mednarodnih (npr. Amnesty International) in izraelskih organizacij za človekove pravice.

Ti so zbrali dokaze in pričevanja ljudi, da država Izrael nad palestinskimi ljudmi izvaja apartheid. Sicer na različnih ozemljih različno, a povsod so posledice za Palestinke in Palestince neznosne. Za lažjo predstavo: nam povsem samoumevna vsakdanja dejanja, kot je obisk prijatelja, bolne babice v bolnišnici, so za nekatere Palestinke in Palestince odvisna od prepustnic, ki jih izdajajo izraelske oblasti, in od dobrohotnosti posamezne pripadnice ali pripadnika izraelske vojske, ki se kljub prepustnici lahko na kontrolni točki odloči po svoje. Segev pa vse to zvede na »konflikt med narodoma, ki se kaže v zasedbi območja«, kar implicira dve strani na enakih pozicijah moči.

Izrael si še naprej prisvaja in kolonizira palestinsko zemljo – Palestinke in Palestince nasilno izseljuje z njihovih domov. Gradi vedno nove, mednarodnopravno nezakonite naselbine, namenjene izključno judovskemu prebivalstvu. Palestinskim kmeticam in kmetom onemogoča dostop do vodnih virov in obdelovalne zemlje.

Apartheid in kolonizacija nista samo besedi. Ne smemo ju zamenjati s takimi, ki minimalizirajo ali celo izničijo odgovornost oblikovalk in oblikovalcev rasističnih in nepravičnih izraelskih politik do Palestink in Palestincev; odgovornost ljudi, ki te politike vsakodnevno udejanjajo; odgovornost ljudi, ki te politike olepšujejo in jim dajejo legitimnost; ter nenazadnje odgovornost ljudi, ki (po)gledajo stran.

Pozdravljamo in cenimo prevajalsko/novinarsko delo, s katerim se bralkam in bralcem Mladine ponudi informacije, ki pojasnjujejo trenutno situacijo v Palestini in Izraelu. A morda bi veljalo izbor opraviti natančneje in ponuditi prispevke, ki bolj argumentirano in celoviteje pojasnjujejo to situacijo – denimo že omenjeni zapis zgodovinarja Ilana Pappéja z naslovom »Fantasies of Israel«, ki je dostopen na https://newleftreview. org/sidecar/posts/fantasies-of-israel.

Imamo pa tudi v Sloveniji vrsto izkušenih posameznikov in posameznic, novinark in novinarjev, ki podrobno poznajo situacijo v Palestini in Izraelu in bi jo lahko argumentirano in celovito predstavili bralkam in bralcem Mladine.