Namesto, da bi dajale kredite, banke kupujejo obveznice, s katerimi se zadolžujejo države. Mednarodni denarni sklad (IMF) ima tega dovolj. V prihodnje bo sodeloval samo še pri reševanju tistih evropskih držav, kjer bodo morali ceno plačati tudi lastniki obveznic, s katerimi se je ta država zadolžila. Do zdaj je bil delni odpis dolgov zase
Svetlana Makarovič(l.1939) je ena največjih aktivistk v državi. Zavrnila je povabilo v partijo, pa čeprav ji je potem trda predla. Makarovičeva je tista, ki je v začetku osemdesetih zastavila svoj glas za vse oblike seksualnosti, pa so se vsi takoj poskrili. Je kritičarka Cerkve, a nastopa v cerkvi si ni dovolila očitati. Že celo življenje plačuje visoko ceno za svojo načelnost. Je pisateljica, pesnica, igralka.
Dr. Andrej Fištravec(l. 1957), sociolog, je doktoriral na Filozofski fakulteti v Mariboru. Delal je kot asistent in visokošolski učitelj na tej fakulteti, nato v mariborski enoti Zavoda za šolstvo in na Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti. Letos je bil na nadomestnih volitvah izvoljen za župana Maribora kot kandidat vstajnikov.
Dr. Dušan Keber(l. 1947), profesor na medicinski fakulteti, nekdanji strokovni direktor Kliničnega centra Ljubljana, nekdanji minister za zdravje, danes tudi mednarodni svetovalec za zdravstvene sisteme. Ob rednem delu je ves čas zelo družbeno angažiran, zdaj deluje v Odboru za pravično in solidarno družbo.
Dr. Bogomir Kovač(l. 1952) je vodilni slovenski makroekonomist. Je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na dodiplomskem in podiplomskem študiju s področja ekonomike in ekonomike okolja, ekonomske filozofije, primerjalne analize ekonomskih sistemov in podjetništva. Je tudi dolgoletni kolumnist tednika Mladina.
Dr. Eva D. Bahovec(l. 1951) je zaposlena na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava sodobno filozofijo, psihoanalizo in ženske študije.
Luka Mesec(l.1987), direktor Inštituta za delavske študije, član Delavsko-punkerske univerze in Iniciative za demokratični socializem ter podiplomski študent ekonomije.
Dino Bauk(l. 1973) je pravnik, ki je svojo poklicno pot po diplomi leta 1998 začel na Ministrstvu za šolstvo, kjer je služboval šest let, zadnji dve leti kot vodja kabineta ministra. Leta 2004 je prešel v odvetniške vrste. Danes je partner v Odvetniški družbi Ferfolja, Ljubič, Bauk in gostujoči komentator tednika Mladina.
Mag. Peter Tomaž Dobrila(l. 1963) je po osnovnem poklicu računalničar in je začel kot asistent na FERI v Mariboru, sicer pa je prepoznavno ime iz obdobja družbene preobrazbe. Zanesljivo najpomembnejši dosežek, ki ima mnoge razvojne razsežnosti, pa je zasnova in delovanje Kible, neprofitne kulturno-izobraževalne institucije, ki pripravi vsako leto preko 200 prireditev.
Manca G. Renko(l. 1988) je po diplomi iz germanistike in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti zaposlena kot mlada raziskovalka na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Ukvarja se z novejšo zgodovino ter je asistentka pri predmetu Totalitarne in avtoritarne ideologije 20. stoletja. Ureja spletni portal AirBeletrina.
Dr. Cene Gostinčar(l. 1980) je biolog in docent mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Je soavtor več znanstvenih in poljudnoznanstvenih objav s področja mikrobiologije ekstremnih okolij, biotehnologije, evolucije in genomike gliv. Besedilo predstavlja avtorjeva osebna stališča in ne nujno stališč organizacije, v kateri je zaposlen.
Dr. Jože Vogrinc(l.1953) na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava sociologijo kulture in sociologijo medijev. Ukvarja se z radikalnimi družbenimi spremembami v zgodovini in z analizo njihovih pogojev, posledic in zavesti udeleženih.
Miklavž Komelj(l. 1973) je študiral umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1996 je tam diplomiral, doktoriral pa je leta 2002 z disertacijo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, za katero je prejel nagrado Zlati znak ZRC. Kot pesnik piše ljubezensko in refleksivno liriko, za zbirko Rosa je leta 2002 prejel Veronikino nagrado.
Dr. Ivan Ribnikar(l. 1936) je nekdanji profesor monetarne ekonomije, zdaj pa zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi v času uspešne sanacije slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let.
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.