• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Donald TrumpCene stanovanjEnergetikaReferendum
134.024 člankov · 8. 01. 1988–15. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

134.024 člankov · najnovejše objave

9 ms · stran 3498/6702
Svet·29. 11. 2013

Nenadna smrt sodnika v zadevi Patria ↗

Gre za sojenje v zvezi s prodajo osemkolesnikov finske Patrie Sloveniji in Hrvaški. © Borut Krajnc Na Finskem je v torek umrl sodnik Juhani Hirvonen, predsednik okrožnega sodišča v regiji Kanta-Häme, ki je vodil sojenje v zadevi Patria v Sloveniji in na Hrvaškem, ob sklicevanju na finske medije danes poroča časnik Delo. Kot dodaja Delo, j

Politika·29. 11. 2013

»KPK je nedoslednim ravnanjem državi naredila veliko škode« ↗

Po mnenju Jožeta Tanka in SDS bi bilo ob tej priložnosti najprimerneje, da se sprejme zakon, s katerim bi se KPK ukinila, saj da je unikum v okviru ureditve evropskih demokracij. © Arhiv Mladine Odstopljeni senat protikorupcijske komisije je po mnenju SDS z nedoslednim ravnanjem državi naredil veliko škode. Zato SDS predlaga ukinitev Komi

Ekonomija·29. 11. 2013

Državne obveznice kot časovne bombe ↗

Namesto, da bi dajale kredite, banke kupujejo obveznice, s katerimi se zadolžujejo države. Mednarodni denarni sklad (IMF) ima tega dovolj. V prihodnje bo sodeloval samo še pri reševanju tistih evropskih držav, kjer bodo morali ceno plačati tudi lastniki obveznic, s katerimi se je ta država zadolžila. Do zdaj je bil delni odpis dolgov zase

Družba·29. 11. 2013

Svetlana Makarovič: Kje je ptica? ↗

© Uroš Abram Ne vem natanko, kako je s temi državniškimi govori na raznih proslavah. Si je tisti, ki očitno ali na skrivaj bere na govorniškem odru, sam izmislil dober govor – ali pa običajno mrlezganje tja v en dan – ali mu ga je napisal kdo drug. Upam vsaj, da je na proslavi ob dnevu reformacije ta luštkana predsednica samo prebrala osl

Svetlana Makarovič(l.1939) je ena največjih aktivistk v državi. Zavrnila je povabilo v partijo, pa čeprav ji je potem trda predla. Makarovičeva je tista, ki je v začetku osemdesetih zastavila svoj glas za vse oblike seksualnosti, pa so se vsi takoj poskrili. Je kritičarka Cerkve, a nastopa v cerkvi si ni dovolila očitati. Že celo življenje plačuje visoko ceno za svojo načelnost. Je pisateljica, pesnica, igralka.

Družba·29. 11. 2013

Andrej Fištravec: Biti župan ↗

© Uroš Abram Berlin, 29. oktobra 2013. Z družino sedim v kavarnici na Pariškem trgu tik ob Brandenburških vratih. S padcem Zidu se je središče Berlina (kot ga zaznavam in doživljam) znova preselilo od razrušene Spominske cerkve pri Europa centru na obsežno območje med Aleksandrovim trgom in poslopjem zveznega parlamenta. Komercialni in re

Dr. Andrej Fištravec(l. 1957), sociolog, je doktoriral na Filozofski fakulteti v Mariboru. Delal je kot asistent in visokošolski učitelj na tej fakulteti, nato v mariborski enoti Zavoda za šolstvo in na Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti. Letos je bil na nadomestnih volitvah izvoljen za župana Maribora kot kandidat vstajnikov.

Citat·29. 11. 2013

Prišli smo do roba zmožnosti, ki nam jih zakon daje. Prišli smo do zidu. Potrebujemo nova ali drugačna orodja, da lahko zid preplezamo ali predremo. Teh orodij ne bomo dobili, ker za to ni politične večine v parlamentu. ↗

Fotografska ali kratka objava. Odprite izvirnik za ogled.

Goran Klemenčič, predsednik KPK, v pojasnilu o odstopu

Družba·29. 11. 2013

Janko Lorenci: In vendar prelom? ↗

© Uroš Abram Stanje Slovenije je labilno in negotovo. A nekaj je jasno: če bo tako ostalo, če bo sedanja razporeditev politične, ekonomske in druge moči ostala nespremenjena, bomo hirali naprej, družbena konfliktnost pa se bo večala. To bi bila temna prihodnost. V državi poteka več slabih, prepletenih procesov hkrati. To dela krizo še pos

Janko Lorenci(l. 1943), novinar, pisatelj in komentator, novinar Dela, dolgoletni urednik Sobotne priloge Dela, danes kolumnist Mladine.

Družba·29. 11. 2013

Dušan Keber: Umiranje solidarnosti v zdravstvu ↗

© Uroš Abram Vsa leta samostojnosti slovenska oblast vztraja v iluziji, da ohranja javno zdravstvo kot ključni steber socialne države v skladu z načelom, da morajo biti vsaj takrat, ko je od tega odvisno zdravje ali bolezen, življenje ali smrt, vsi državljani enaki. Priseganje na enakost, pravičnost in solidarnost spremlja vsak ukrep mini

Dr. Dušan Keber(l. 1947), profesor na medicinski fakulteti, nekdanji strokovni direktor Kliničnega centra Ljubljana, nekdanji minister za zdravje, danes tudi mednarodni svetovalec za zdravstvene sisteme. Ob rednem delu je ves čas zelo družbeno angažiran, zdaj deluje v Odboru za pravično in solidarno družbo.

Družba·29. 11. 2013

Bogomir Kovač: Ujeti v pasti ↗

© Uroš Abram Bolonjska šolska reforma je v teh letih v različnih državah praznovala desetletnico. Pred letom dni so Nemčijo pretresali številni študentski nemiri. Profesorji in študenti so protestirali, ker menijo, da so z bolonjsko prenovo izgubili humboldski duh svoje tradicionalne univerze, posebnosti visokih strokovnih šol, vpeljani s

Dr. Bogomir Kovač(l. 1952) je vodilni slovenski makroekonomist. Je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na dodiplomskem in podiplomskem študiju s področja ekonomike in ekonomike okolja, ekonomske filozofije, primerjalne analize ekonomskih sistemov in podjetništva. Je tudi dolgoletni kolumnist tednika Mladina.

Družba·29. 11. 2013

Eva Bahovec: What is left on the left? ↗

© Uroš Abram Dvajseto stoletje, piše marksistični zgodovinar Eric Hobsbawm, je bilo kratko stoletje. To je bilo stoletje, ki je trajalo od prve vojne do padca Berlinskega zidu. Ta »konec socializma« se je na Zahodu časovno ujel z véliko gospodarsko krizo. Obdobje od prve vojne do zatona socializma je trdno jedro stoletja in sorazmerno hom

Dr. Eva D. Bahovec(l. 1951) je zaposlena na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava sodobno filozofijo, psihoanalizo in ženske študije.

Družba·29. 11. 2013

Luka Mesec: Pol leta demokratičnega socializma ↗

Iz Alternativ: Pol leta demokratičnega socializma © Uroš Abram Prvega maja letos je bila ustanovljena Iniciativa za demokratični socializem, prva organizacija v Sloveniji po razpadu Jugoslavije, ki se je javno zavzela za socializem kot alternativo kapitalizmu. Odzivi na to dejanje so bili v skladu s pričakovanji sočni. Prva je poskočila d

Luka Mesec(l.1987), direktor Inštituta za delavske študije, član Delavsko-punkerske univerze in Iniciative za demokratični socializem ter podiplomski študent ekonomije.

Politika·29. 11. 2013

Odstopil celoten senat KPK ↗

Odstop KPK. © Borut Krajnc Celoten senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je predsedniku republike Borutu Pahorju podal nepreklicne odstopne izjave, je danes na novinarski konferenci povedal predsednik KPK Goran Klemenčič. Kot je dejal Klemenčič, ne odstopajo iz obupa, nemoči, pritiskov ali ker jim je zmanjkalo volje za delo, tem

Družba·29. 11. 2013

Dino Bauk: Dobri mrtvi državljani ↗

© Uroš Abram »Bež´te bre miševi!« vpije Švabo, ki v družbi Pinkija sedi za volanom svojega BMW-ja, ujetega v množico protestnikov, maskiranih v bele obrazne maske, ki se z bobni, emajliranimi posodami in drugimi priročnimi tolkali sprehajajo po ulicah in izražajo svoj protest proti vladajoči politični eliti. Gre za uvodno sceno kultnega s

Dino Bauk(l. 1973) je pravnik, ki je svojo poklicno pot po diplomi leta 1998 začel na Ministrstvu za šolstvo, kjer je služboval šest let, zadnji dve leti kot vodja kabineta ministra. Leta 2004 je prešel v odvetniške vrste. Danes je partner v Odvetniški družbi Ferfolja, Ljubič, Bauk in gostujoči komentator tednika Mladina.

Družba·29. 11. 2013

Peter Tomaž Dobrila: Slovenija, dežela umetnosti ↗

© Uroš Abram Pred novo finančno perspektivo Evropske unije 2014–2020 je razmislek o prihodnji strategiji razvoja Slovenije vsaj toliko nujen kot pregled načrtovanih usmeritev Evrope, seveda če se počutimo dovolj državljani in državljanke EU. Brez spuščanja v globine dokumentov, ki opredeljujejo sredstva evropske kohezijske politike, struk

Mag. Peter Tomaž Dobrila(l. 1963) je po osnovnem poklicu računalničar in je začel kot asistent na FERI v Mariboru, sicer pa je prepoznavno ime iz obdobja družbene preobrazbe. Zanesljivo najpomembnejši dosežek, ki ima mnoge razvojne razsežnosti, pa je zasnova in delovanje Kible, neprofitne kulturno-izobraževalne institucije, ki pripravi vsako leto preko 200 prireditev.

Družba·29. 11. 2013

Manca G. Renko: Alternativa je privilegij ↗

© Uroš Abram Prijatelj, švedski založnik, je pripovedoval zgodbo o tem, kako se je pred leti po naključju znašel na snemanju priljubljene ameriške pogovorne oddaje Ricki Lake. Tisto ni bila navadna oddaja, je poudaril. Niso torej razkrivali šokantnosti – brat gostje ni spal z njenim možem in nihče ni izvedel, da otrok, ki ga je imel za sv

Manca G. Renko(l. 1988) je po diplomi iz germanistike in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti zaposlena kot mlada raziskovalka na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Ukvarja se z novejšo zgodovino ter je asistentka pri predmetu Totalitarne in avtoritarne ideologije 20. stoletja. Ureja spletni portal AirBeletrina.

Družba·29. 11. 2013

70. obletnica rojstva nekdanje Jugoslavije ↗

Jajce © Borut Krajnc Danes mineva 70. let od drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (Avnoj), ki je bilo 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu v današnji Bosni in Hercegovini. Na tem zasedanju so bili postavljeni temelji nove države, Demokratične federativne republike Jugoslavije, ki je zaživela po osvoboditvi

Družba·29. 11. 2013

Cene Gostinčar: Družba dobičkonosnega znanja ↗

© Uroš Abram Visokotehnološko gospodarstvo. Raziskave in razvoj. Odličnost, kompetentnost, inovativnost. Družba znanja. Ob floskulah, ki so jih polni politični govori, bi človek pomislil, da znanje še nikoli v zgodovini ni bilo tako spoštovano kot danes. Zakaj potem beg možganov? Odgovor je preprost: zato, ker znanja ne spoštujemo, temveč

Dr. Cene Gostinčar(l. 1980) je biolog in docent mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlen je kot raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Je soavtor več znanstvenih in poljudnoznanstvenih objav s področja mikrobiologije ekstremnih okolij, biotehnologije, evolucije in genomike gliv. Besedilo predstavlja avtorjeva osebna stališča in ne nujno stališč organizacije, v kateri je zaposlen.

Družba·29. 11. 2013

Jože Vogrinc: Erozija države ↗

© Uroš Abram Oslovski most razumevanja družbenega položaja danes (na katerikoli ravni, saj položaja Slovenije ali kateregakoli dela slovenske družbe pač ni mogoče misliti zunaj položaja Evrope v svetu) je upoštevanje tega, da je kapitalizem kot globalni proces, kot svetovni sistem in še zlasti kot način družbene reprodukcije v dolgotrajni

Dr. Jože Vogrinc(l.1953) na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava sociologijo kulture in sociologijo medijev. Ukvarja se z radikalnimi družbenimi spremembami v zgodovini in z analizo njihovih pogojev, posledic in zavesti udeleženih.

Družba·29. 11. 2013

Miklavž Komelj: K diskusiji o »demokratičnem socializmu« ↗

© Uroš Abram Eden redkih razveseljivih rezultatov družbenih in političnih turbulenc zadnjega leta v Sloveniji je to, da se je beseda socializem – po dveh desetletjih, ko je bila ta v prevladujočem javnem diskurzu psovka – znova pojavila v povezavi z nečim, kar naj bi bilo zametek konkretnega političnega programa. Mladi ljudje govorijo in

Miklavž Komelj(l. 1973) je študiral umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1996 je tam diplomiral, doktoriral pa je leta 2002 z disertacijo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, za katero je prejel nagrado Zlati znak ZRC. Kot pesnik piše ljubezensko in refleksivno liriko, za zbirko Rosa je leta 2002 prejel Veronikino nagrado.

Družba·29. 11. 2013

Ivan Ribnikar: Rekapitalizacija bank in bremena davkoplačevalcev ↗

© Uroš Abram Težko je vsaj ne omeniti sanacije bank, slabe banke, velike luknje v njihovi premoženjski bilanci in tega, koliko bodo spet obremenjeni davkoplačevalci zaradi dokapitalizacije bank, kjer je država pomembna lastnica, ter nujnosti hitre privatizacije, saj Slovenija že nekaj časa živi z vsem tem. To bi bilo nedopustno ignoriranj

Dr. Ivan Ribnikar(l. 1936) je nekdanji profesor monetarne ekonomije, zdaj pa zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi v času uspešne sanacije slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let.

← Prejšnja1349634973498349935006702Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija