29. 11. 2013  |  Politika

Odstopil celoten senat KPK


Odstop KPK.

Odstop KPK.
© Borut Krajnc

Celoten senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je predsedniku republike Borutu Pahorju podal nepreklicne odstopne izjave, je danes na novinarski konferenci povedal predsednik KPK Goran Klemenčič. Kot je dejal Klemenčič, ne odstopajo iz obupa, nemoči, pritiskov ali ker jim je zmanjkalo volje za delo, temveč iz protesta. Senat, ki ga sestavljajo predsednik Klemenčič ter Rok Praprotnik in Liljana Selinšek, namerava s svojim delom nadaljevati do imenovanja nove ekipe, a najdlje do 1. marca prihodnje leto. Za ta korak so se, kot je danes dejal Klemenčič, odločili po tehtnem premisleku.

Po njegovem ne gre za odločitev v zadnjih dneh ali tednih, ampak je odločitev dozorevala že od poletja naprej. Pahorja so o svoji nameri obvestili že v sredo. Spomnil je, da so odstop napovedali že ob objavi januarskega poročila o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank, če se ne bo nič spremenilo in po njihovem se tudi ni. "Danes je odločitev le še bolj trdna in odločna," je dodal. Pričakujejo sicer različne interpretacije njihove odločitve in ugibanja o teorijah zarot, vendar, tako Klemenčič, odstopajo, ker ne morejo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in je predmet čistega populizma. "Na položaju, na katerem smo, smo imeli vpogled v to slovensko greznico," je še dodal predsednik KPK in dodal, da odstopajo tudi iz odgovornosti.

Tudi podpredsednik KPK Praprotnik je poudaril, da so se zaleteli v zid, prek katerega s sedanjo zakonodajo ne morejo, ker za to nimajo ustreznih pooblastil in orodij. Ponovil je, da so že pred letom dni državni zbor pozvali k spremembi protikorupcijske zakonodaje, a odziva še ni. "V parlamentu je nastala tiha aliansa, ki sprememb zakona ne podpira", je še opozoril. Kot je izpostavil Klemenčič, so pozivi komisije k reševanju vprašanj sistemske korupcije v TEŠ 6, luknje v bančnem sistemu, na katero so začeli opozarjati že v letu 2011, razpada zdravstvenega sistema, in premoženjskega stanja voditeljev strank, ostali neodgovorjeni. Nesprejemljivo je tudi, da na položajih ostajajo župani, ki so bili obsojeni kaznivih dejanj. Opozoril pa je tudi na instrumentalizacijo določenih medijev v posameznih primerih s strani interesnih skupin.

Priznal je, da določeno odgovornost nosi tudi KPK, vendar pa je prst uperil predvsem v politiko. Slovenska politika po besedah Klemenčiča "sama ne zna zapreti vrat lobijem", vendar na drugi strani od nadzornih institucij zahteva reševanje problema. "Na koncu pa bomo mi, policija in tožilstvo odgovorni za luknjo v bančnem sistemu in za razpad zdravstvenega sistema," je bil kritičen. Dodal je, da je v zadnjem času v boju proti korupciji prišlo do napredka, "ki je sicer prepozen, a viden in očiten". Vendar pa ni trajnosten in je obremenjen z odtekanjem različnih informacij, je poudaril in izrazil zaskrbljenost, da se bodo postopki začeli uporabljati kot alibi, da se na koncu nič ne spremeni.

V tej luči v komisiji pričakujejo tudi različne interpretacije glede pravice, da sploh lahko odstopijo, glede na to, da zakon ne predvideva kolektivnega odstopa celotnega senata KPK. A hkrati je Klemenčič opozoril, da bodo tudi po tem, ko ne bodo več člani KPK, še govorili o boju proti korupciji. "Morda še lažje, ker ne bomo obremenjeni s funkcijo," je dejal Klemenčič. Selinškova je tudi izpostavila, da je pravna država v Sloveniji šibka tudi zaradi zlorab prava in postopkov. "Imamo preveč prava, ki se ga zlorablja in posledično ne vemo več, kaj je prav. Potrebujemo korenite sistemske spremembe," se je zavzela in opozorila, da na področju boja proti korupciji kompromisi niso možni.

Po pojasnilih o odstopu so se člani KPK umaknili, na vprašanja novinarjev pa niso odgovarjali.

Zaposleni na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so v sporočilu za javnost opozorili, da tako kot vodstvo tudi zaposleni komisije zaprepadeni opažajo, da pri svojem delu vse prepogosto naletijo na popoln zid. Tega ustvarijo namenoma togi odzivi na opozorila komisije in mnenjski voditelji, med drugim iz vrst političnih strank, ki jim ravno te razmere, na katere komisija opozarja, najbolj ustrezajo. "To, da smo v teh razmerah prišli tako daleč, da je bil potreben kolektiven odstop oseb, ki so, vsaj po našem vedenju, osebe z maksimalno integriteto in etično naravnanostjo, bi moral biti znak za rdeči alarm celotni družbi," so zapisali.

Hkrati pa obljubljajo, da si bodo "ne glede na omenjeni odstop še naprej maksimalno in po najboljših močeh prizadevali preprečevati in zatirati korupcijo v okviru poslanstva komisije, za dobro nas vseh". A opozarjajo, da sami ne bodo premaknili Slovenije v boljšo prihodnost. Boj proti korupciji je dolžnost vsakega posameznega državljana. "Če zdaj ne slišimo alarma, kdaj ga bomo? Kdo, če ne mi, kdaj, če ne zdaj," se sprašujejo.

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Klemenčič je ob nastopu sicer šestletnega mandata septembra 2010 kot cilj izpostavil, da komisija postane "še bolj spoštovana točka mnenjskega, vrednostnega in strokovnega vpliva ter znanja na področju integritete v javnem in posredno zasebnem sektorju in pomemben dejavnik omejevanja korupcije v Sloveniji".

 Poudaril je, da komisija potrebuje kvalitativni preskok, za katerega prvič v desetletni zgodovini obstoja protikorupcijskih institucij v Sloveniji končno obstajajo vsaj minimalni pogoji. Glavno zaslugo za to je tedaj pripisal dosedanji protikorupcijski komisiji pod vodstvom Draga Kosa, od katerega je prevzel žezlo vodenja komisije.

 Očitki o domnevni pristranskosti so oblikovanje komisije spremljali že na začetku. Ekonomist Jože Končan, ki ga je tedanji predsednik Danilo Türk poleg nekdanjega novinarj Dnevnika Roka Praprotnika imenoval za namestnika predsednika KPK, se je funkciji odpovedal še pred nastopom s pojasnilom, da sta preostala člana komisije "v očeh javnosti politično zelo profilirana", zato si ne želi očitkov komisiji o naklonjenosti eni politični opciji. Položaj namestnice je decembra 2010 prevzela Liljana Selinšek .

 Najodmevnejše poročilo v mandatu komisije pod vodstvom Klemenčiča je bilo zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki ga je komisija objavila 8. januarja. V njem ugotavlja, da sta predsednika SDS in PS, Janez Janša in Zoran Janković, sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo.

 Kljub očitkom Janše o politični motiviranosti ugotovitev KPK je poročilo zamajalo tedanjo koalicijo, ki je 27. februarja v DZ dobila konstruktivno nezaupnico, Jankoviću pa so v PS zamrznili funkcijo predsednika stranke. Ugotovitvam KPK je sledilo več postopkov organov pregona, ki so tudi na podlagi poročila KPK sprožili preiskave domnevno spornih poslov Janše in Jankovića.

 KPK je poleti tudi pripravila nabor ukrepov, ki jih bo predlagala vladi in državnemu zboru, da bi bila proces privatizacije in projekt slabe banke transparentna in uspešna. Klemenčič je tedaj poudaril, da "smo brez ustreznega institucionalnega okvira omejevanja koruptivnosti nekaterih nosilcev ekonomske in politične moči na državni in lokalni ravni, obsojeni na životarjenje, ciklične regresije in recesije".

 Prevelik del političnega prostora je obremenjen s svojimi preteklimi ravnanji. Tudi komisija ne more delovati v vakuumu, zato potrebuje partnerja, in to v vseh treh vejah oblasti, je julija poudaril Klemenčič. Tudi imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na čelu Luke Koper avgusta je KPK označila ne kot eksces, temveč simptom določenega stanja. KPK je sicer pogosto opozarjala na korupcijo in netransparentnost v slovenskem bančnem sistemu. Avgusta lani je med drugim opozorila, da sta predsednik uprave in nekdanja članica uprave NKBM Matjaž Kovačič in Manja Skernišak pri odločitvi za nakup delnic elektro podjetij od družbe Kandela kršila akte NKBM ter s tem izkazala znake koruptivnih dejanj. Ta posel je med drugim omogočil, da se je družba 3Lan lahko potegovala za nakup Večera.

 Za koruptivnega je komisija označila tudi posel med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi, ki je v mestu postavilo radarje. Odmevalo je tudi načelno mnenje KPK glede najema prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada. KPK je namreč ugotovila, da ravnanje uradnih oseb na ministrstvu za notranje zadeve pri najemu ustreza definiciji korupcije. Takratna notranja ministrica Katarina Kresal, ki je bila tudi nekdanja "šefica" Klemenčiča, je zato s tožbo proti komisiji v upravnem sporu izpodbijala to mnenje.

 Kot koruptivno je komisija tudi označila ravnanje tožilke Dragice Kotnik, ki je odstopila od pregona policista, ki naj bi prodajal ponarejene vinjete. Zato je komisija tožilko naznanila policiji. KPK je v tem času tudi sprožila prekrškovne postopke zoper osebe, odgovorne za sklepanje pogodb v okviru projekta Pomurje. Podpisnik spornih pogodb je bil nekdanji minister Henrik Gjerkeš.

 Na lastno pobudo je komisija tudi vodila postopek ugotavljanja morebitnih škodljivih posledic za Lekarno Ljubljana, potem ko so tedanjemu direktorju lekarne Marku Jakliču zaradi plagiatorstva odvzeli magistrski naziv. Komisija je ocenila, da Jaklič zaradi tega predstavlja tveganje za ugled lekarne.

Pomemben projekt komisije v času Klemenčičevega predsedovanja je bila spletna aplikacija Supervizor. Ta omogoča vpogled v tok denarja med javnim in zasebnim v delu, ko gre za blago in storitve. Komisija je aplikacijo pripravila v okviru projekta Transparentnost. 

Predsednik Borut Pahor je v sporočilu za javnost zapisal, da je danes prejel odstop vrha KPK, v katerem člani komisije podajajo nepreklicen odstop s svojih funkcij. Pahor pravi, da so ga člani komisije neuradno s to odločitvijo in razlogi seznanili že v sredo. "V temeljitem, večurnem pogovoru sem sicer razumel glavne razloge za njihovo ravnanje, vendar se kljub temu z njihovo odločitvijo nisem strinjal. Menil sem, da bi si prav zaradi navedenih razlogov komisija morala še naprej vztrajno prizadevati za potrebne spremembe, ki zadevajo pravno kulturo in pravno državo," je zapisal Pahor v sporočilu javnost.

A je senat vztrajal pri oceni, da so prišli do roba zmožnosti, ki jim jih daje obstoječa zakonodaja in da komisija potrebuje nove ali drugačne instrumente, da bi bila uspešna, piše Pahor. Zato jih je prosil, naj pripravijo celovit paket sprememb ali dopolnitev relevantnih zakonov, kot to potrebo vidi senat KPK. Dodal je, da so mu predsednik in člani komisije tovrstno sodelovanje obljubili. "V tem smislu si bom prizadeval, da bi v naslednjih mesecih pridobil podporo za obravnavo in sprejem predlaganih sprememb, ker bi to poleg imenovanja novega senata komisije omogočilo tudi njegovo uspešnejše prizadevanje za preprečevanje korupcije," je zapisal Pahor.

Po preučitvi veljavne zakonodaje in seznanitvi z vsemi potrebnimi dejstvi se bo nemudoma odločil o nadaljnjih postopkih, ki bodo omogočili čim prejšnje nemoteno delovanje komisije. Pri tem se predsednik republike zaveda nekaterih pravnih dilem ter dejstva, da je pri imenovanju novega senata komisije v celoti vezan na seznam kandidatov, ki ga v skladu z zakonom predloži petčlanska izbirna komisija.

V njej so po en predstavnik vlade, državnega zbora, kvalificiranih nevladnih organizacij, sodnega sveta in uradniškega sveta. "Zato predsednik republike ne more imenovati senata v primeru, če se s predlogi izbirne komisije ne strinja, pač pa lahko kvečjemu enkrat ali večkrat ponovi postopek," opozarja Pahor. Obljubil je, da bo s svojimi odločitvami glede čim prejšnje zagotovitve nemotenega dela KPK javnost sproti seznanjal. "Prizadeval si bom, da bo senat komisije imenovan čim prej, ter da bodo v njem zaupanja vredne osebnosti, ki bodo neodvisno in suvereno opravljale svojo pomembno dolžnost," je še zapisal.

Predsednik SDS Janez Janša se je na odstop Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) odzval na družbenem omrežju Twitter. Zapisal je, da je KPK raje odstopila, kot da bi preiskala korupcijo v bankah in Mestni občini Ljubljana (MOL). "Celo pri letalskih kartah Gregorja Viranta ni šlo. Kriva seveda opozicija," je dodal. Janša ob tem še ugotavlja, da je "v totalitarnem ozračju Janševe vladavine" KPK očitno lahko uspešno delala, "v sproščenem demokratično socialističnem okolju F21 in vlade Alenke Bratušek pa nekako ne gre?"

"Policija je v sodelovanju s KPK uspešno izvedla številne preiskave, kar je zagotovo pomenilo pozitiven premik v javnosti pri vrednotenju uspešnosti države v boju proti korupciji," je v odzivu na odstop senata zapisala tiskovna predstavnica Policije Vesna Drole. Pri tem so v policiji izrazili solidarnost s člani KPK in razumevanje do razlogov, ki so jih privedli do odstopa. "Iskreno upamo, da bodo vodilne strukture v državi razumele pomen razlogov za odstop in tudi one bolj odločno stopile v boj proti korupciji," so poudarili v sporočilu za javnost.

"Gotovo bi ustavitev ali prenehanje delovanja KPK pomenilo korak nazaj v omejevanju korupcije v Sloveniji in upamo lahko, da bo institucija še nadalje izvajala svoje poslanstvo tako kot do sedaj," so še sporočili s policije in zagotovili nadaljnjo polno podporo. "Še kako se zavedamo, kaj pomeni enotno delovanje vseh organov, ki se po vsebini dela soočajo s fenomenom korupcije," so dodali.

Po današnjem odstopu članov Komisije za preprečevanje korupcije so "zaskrbljenost nad stanjem v družbi" izrazili tudi na Vrhovnem sodišču RS. Opozorili so, da "ciljno usmerjeni napadi na nadzorne in druge državne institucije" dobivajo nevarne razsežnosti. "Ciljno usmerjeni napadi na nadzorne in druge državne institucije dobivajo že takšne razsežnosti, da terjajo resen in takojšen razmislek o primernosti prevlade političnega nad strokovnim diskurzom v vseh segmentih družbe, ter o tem, kaj kot država sploh želimo," je v kratkem odzivu za STA sporočil tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Gregor Strojin. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.