• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:ReferendumJavni sektorŠolstvoMigracije
133.482 člankov · 8. 01. 1988–5. 10. 2026
Filtri in vrstni red · vključeni
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Dr.��Bo��idar Debenjak filozof«

237 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

Politika·5. 10. 2026

Kaj storiti, če želimo več zdravnikov ali učiteljev? ↗

… IZJAVA DNEVA "Univerze se moramo odzivati na potrebe družbe. Toda prav zato potrebujemo avtonomijo, odgovornost in dolgoročen pogled. Država lahko pove in mora povedati, kakšne so njene razvojne ambicije in kje vidi potrebe Slovenije. Ne more pa namesto univerz določati, katera znanja bodo potrebna čez deset ali dvajset let. Če želimo več zdravnikov, inženirjev, učiteljev ali drugih strokovnjakov, moramo ustvariti razmere, v katerih jih bodo univerze lahko izobrazile, mladi pa se bodo za te poklice želeli odločati in v njih tudi ostati. To pomeni več kot spreminjanje številk v razpisu za …

Politika·4. 10. 2026

Pravi odgovor bomo dali na referendumih ↗

… IZJAVA DNEVA "Najhujša moralna beda privilegiranih ni bogastvo, oblast ali varnost, temveč prepričanje, da jim vse to dovoljuje življenje brez prič. In vendar - drugi obstaja. Gleda, pomni in govori. Njegov pogled ruši udobno laž, da smo nedolžni zgolj zato, ker si nismo umazali rok neposredno. Sartre nas opominja, da smo odgovorni tudi za svojo pasivnost; Camus pa, da je edini človeški odgovor na skupno ogroženost solidarnost. Med slabo vero in uporom, med sebičnostjo in dostojnostjo, se vsak dan odločamo, ali bomo drugega priznali kot človeka – ali pa ga bomo žrtvovali lastni mirni vesti. …

V središču·2. 10. 2026

Hitri in močni. Hitri ali močni? ↗

… Lahko z vadbo hkrati krepimo moč in hitrost ali moramo izbrati le eno? Zoran Stevanović je stisnil dlan za 74 kg © Bobo Na dan športa so poslanci državnega zbora lahko preizkusili svoje fizične in kognitivne sposobnosti. Prva naloga je bila preizkus tapkanja, ki naj bi pokazal hitrost, natančnost, živčno-mišično koordinacijo in kognitivne sposobnosti poslancev, druga pa stisk pesti, ki meri absolutno in statično moč. Pri tem se predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ni prav dobro odrezal, to pa ga je vznejevoljilo ravno dovolj, da se je zapletel v za vse prisotne neprijeten dialog z …

Rostja Močnik

Kolumna·2. 10. 2026

Kje je Smith 21. stoletja? ↗

V množici obletnic v letu 2026 je med prsti časa spolzela tudi 250. obletnica izida prelomne ekonomske knjige Adama Smitha Bogastvo narodov (1776). Delo v petih knjigah in z več kot 1000 stranmi velja za nekakšno biblijo ekonomske vednosti, Smitha pa štejemo za njenega idejnega očeta. Zato je ponovna obravnava njegovega dela in pomena večna intelektualna zaveza akademskih ekonomistov. Smitha so ob 200. obletnici izida (1976) slavili predvsem kot ideologa neoliberalnega kapitalizma, letos pa ga š

Dr. Bogomir Kovač

V središču·2. 10. 2026

Resnica o Resnici ↗

… če njihov program ni sofinanciran. Vsako leto se na to, najvišjo stopnjo študija prijavi več sto študentov in večina jih poravna vse obveznosti. A ne vsi, nekateri se plačilu zavestno izognejo. Zoran Stevanović je na Filozofski fakulteti opravljal doktorski študij. Nekaj časa je bil dober študent, opravil je zahtevane izpite, prijavil dispozicijo, čakal naj bi ga bil samo še zagovor doktorskega dela. Tu pa se je zataknilo. Po naših informacijah mentor in komisija z vsebino njegovega doktorata nista bila zadovoljna, v njem naj bi bilo preveč »etnonacionalnih mitov«, ki naj bi jih obravnaval …

Jure Trampuš

Rolanje po sceni·2. 10. 2026

Rolanje po sceni ↗

… © Tomaž Lavrič Stevanović si do smrti ne bo oprostil neumnosti, ki jo je naredil z vpisom doktorskega študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. (za pol cene bi v banjaluki kupil dvojni doktorat press) Glede na zadnje kadrovske menjave na vrhu Telekoma, Gen energije in UKC ni treba, da Rončević ukine zgolj devetletko. (za prave sds-domoljube zadostujejo tudi 4 razredi osnovne šole press) Časi se spreminjajo: najljubša knjiga Generala Glanzkopfa ni več Pod svobodnim soncem. (ampak pod davidovo zvezdo press) Hlapec Jernej je hvaležen bogu, ker se dnevi naglo krajšajo. (daljše noči pomenijo …

Teden·2. 10. 2026

Iskanje po spletni Mladini je zdaj lažje in hitrejše ↗

Kdor išče, ta najde – izboljšan Mladinin iskalnik Kaj se je v resnici zgodilo v Depali vasi in zakaj je moral Janez Janša oditi s položaja obrambnega ministra? Kdo je bil leta 1992 glavni tekmec Milana Kučana na prvih predsedniških volitvah? Kako se je začela afera Patria in kdo je prvi opozarjal na TEŠ 6? Katere afere so pretresale Slovenijo, še preden smo jih začeli iskati z Googlom? Veliko odgovorov je že desetletja zapisanih v Mladini. Splet nas je navadil, da je mogoče najti tako rekoč vse.

Izak Košir

Družba·30. 09. 2026

Janez Škrabec / »Ne bojim se umetne inteligence« ↗

… IZJAVA DNEVA "Iz zgodovine poznamo ludizem, ko so delavci iz strahu, da jim bodo stroji odvzeli delo, razbijali stroje. Sam se tega ne bojim. Zaupam v človeštvo. Tehnologija je bila za človeka vedno koristna, ne zato, ker je povečevala produktivnost in s tem našo kupno moč, ampak tudi zato, ker nas je osvobajala težkega in ponavljajočega se dela. V tem vidim eno največjih priložnosti umetne inteligence: ne kot nadomestilo za človeka, ampak kot orodje, ki človeka lahko spodbuja k razmišljanju, raziskovanju in ustvarjalnosti. Prav zato sem glede prihodnosti optimist. Morda bomo morali postati …

V središču·25. 09. 2026

Ko Zahod razgali samega sebe ↗

… Iranska konferenca v režiji Nine Rajić Kranjac je aktualna in boleče univerzalna predstava, s katero ljubljanska Drama udarno vstopa v novo gledališko sezono Intelektualci iz »razvitega« zahodnega sveta, ki jih Viripajeva Iranska konferenca združi, da bi govorili o »iranskem problemu«, vse bolj razkrivajo predvsem lastne predstave o svetu, svoje predsodke, strahove in omejitve. © Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana »Nobenega dvoma ni, da bomo manj govorili o Iranu, več pa o tistih razlogih in faktorjih, ki so naš sodobni svet pripeljali do točke, kjer smo, do tega tako zapletenega in praktično …

Dora Trček

V središču·25. 09. 2026

Konec človeštva ↗

… Zakaj umetna inteligenca velja za večjo nevarnost kot neoliberalizem Nekoč samo na filmu: Replikant iz filma Iztrebljevalec leta 1982 © GettyImages Ko so Janša in njegovi pred leti začeli napol mesijansko, napol križarsko oznanjati, da so slovenski mediji pristranski in nagnjeni na levo in da jih je treba nujno uravnotežiti (in »sprostiti«), da mora v studiu v vsaki in katerikoli in kakršnikoli razpravi vedno sodelovati en hardcore desničar, po možnosti privrženec SDS, da je treba potemtakem resnico vsakič uravnotežiti z lažjo, smo si rekli: še malo, pa bomo morali vsakič, ko bomo v studiu …

Marcel Štefančič jr.

Kolumna·25. 09. 2026

Med razpadom in utopijo ↗

Tradicionalni septembrski govor Ursule von der Leyen o stanju EU pred parlamentarnim zborom v Bruslju je obstal kot običajno na pol poti. Neskladje med ambicioznimi načrti in dejanskimi spremembami se poglablja, tveganja ekonomskih protislovij in politične dezintegracije EU pa povečujejo. Podoba EU kot politično aktivne, ekonomsko močne in geopolitično vplivne velesile postaja s praznimi nagovori njenih voditeljev v Bruslju vse bolj groteskna. Slovita evropska institucionalna formula očitno vse

Dr. Bogomir Kovač

V središču·25. 09. 2026

Neplačani doktorat ↗

… le o svoji izobrazbi, tudi Filozofski fakulteti še vedno dolguje denar za študij. »Za doktorski študij na Univerzi v Ljubljani se plačuje šolnina; ta je za triletni doktorski študijski program, na katerega je bil vpisan gospod Stevanović, v času njegovega študija znašala 10.500 oziroma 3.500 evrov za vsak letnik. Poravnal je vpisnino za prvi in drugi letnik ter šolnino za prvi letnik, ni pa poravnal vpisnine za tretji letnik ter šolnin za drugi in tretji letnik,« so jasni na Filozofski fakulteti. Fakulteti je ostal dolžan približno 8000 evrov. Fakulteta mu je seveda račune in opomine …

Rostja Močnik

Teden·25. 09. 2026

Zakaj dijaki promovirajo Stevanovića? ↗

… e. Zoran Stevanović je z DOS pripravil sodelovalno objavo, to pomeni, da je sliko in opis sicer pripravil on, vendar sta objavljena tudi na strani dijaške organizacije. Objava, napisana s Stevanovićevega zornega kota, je prva tovrstna objava na družbenih omrežjih DOS. »Tako je uradni komunikacijski kanal DOS postal distribucijski kanal osebnega političnega sporočila predsednika državnega zbora … to ustvarja videz politične instrumentalizacije,« so dijaki opisali svojo glavno skrb. Obnašanje predsednika državnega zbora je sporno zaradi drugih nedavnih dogodkov. Stevanovićeva stranka Resnica je …

Rostja Močnik

V središču·18. 09. 2026

»Če te ujamejo z roko v marmeladi, je na desnici recept, da vanjo pomočiš še drugo roko in obe nogi« ↗

… Alenka Zupančič, filozofinja © Borut Krajnc Občutek, da živimo v času nenehne krize, je postal skoraj samoumeven. Manj samoumevno pa je, kaj s tem občutkom sploh početi: kako misliti svet, v katerem se stare politične gotovosti krušijo, nove pa se še niso zares izoblikovale? In kako je mogoče, da o podnebnem zlomu, vojnah, neenakosti in razgradnji demokratičnih institucij vemo več kot kadarkoli prej, pa se zdi, da nas prav ta vednost vse manj zmore premakniti? O teh zagatah smo se na začetku meseca pogovarjali z dr. Alenko Zupančič – mednarodno uveljavljeno filozofinjo, predstavnico famozne …

Luka Volk

Kolumna·18. 09. 2026

Odpiranje front ↗

Sto dni vlade je v običajni politični kulturi prvi mejnik vrednotenja novega politično-ekonomskega vodenja države. Na eni strani razkriva zastavitev njenih oblastnih namer, na drugi predpostavlja obdobje političnega premirja med koalicijo in opozicijo ob prevzemanju nove oblasti. Vladajoča večina ne sme zlorabljati svoje politične moči, opozicija pa naj bi ji omogočila normalen začetek dela. Toda dogodki po volitvah 2026 so učbeniški primer politične polarizacije, neizprosnega boja za utrditev o

Dr. Bogomir Kovač

V središču·18. 09. 2026

Slovenija je pravljična dežela ↗

… S pismenostjo učencev bi rada izboljšala s krajšo osnovno šolo Borut Rončević, minister za izobraževanje, znanost in mladino, politik, ki je napovedal vojno devetletki. © Luka Dakskobler Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in predsednik koalicijske NSi, rad govori o učinkovitosti. Je tisti minister, ki je takoj po primopredaji poslov odšel na avtocesto in lastnoročno, oblečen v varnostni jopič, z belo čelado na glavi ukazoval delavcem, kako naj delajo ponoči. Njegov namen je bil jasen. Javnost je skušal prepričati, da je prišel čas za spremembe, nova vlada naj bi delala več in bolje. …

Jure Trampuš

Svet·14. 09. 2026

»Tveganje brez primere« ↗

… ce pomeni prelomnico, ki povečuje eksistencialna tveganja za vse vidike našega življenja." Volker Türk, komisar ZN za človekove pravice Ob teh odzivih je izvršni direktor Anthropica Dario Amodei podjetja na področju umetne inteligence v soboto pozval k "nadzorovanemu tempu razvoja" oz. k usklajenemu upočasnjevanju razvoja tehnologije. Pri tem sta ga javno podprla glavna tekmeca Elon Musk (xAI) in Sam Altman (OpenAI). "V današnjem svetu smo skoraj povsem odvisni od majhnega števila vplivnih podjetij, da bodo sprejela prave odločitve o razvoju umetne inteligence v dobro vsega človeštva," je …

Mladina / STA

Politika·14. 09. 2026

Oblast mora odgovarjati javnosti ↗

… . Rok Smrdelj, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani dr. Mojca Pajnik, Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Marko Ribać, Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Jože Vogrinc, upokojeni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Sašo Brlek Slaček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Andreja Trdina, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Tanja Oblak Črnič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Andreja …

JAVNO PISMO

Družba·14. 09. 2026

»V kapitalizmu središče izkorišča obrobje« ↗

… Mednarodna znanstvena konferenca v Ljubljani Varnost v Evropi in svetovni mir bo analizirala, zakaj so na obrobju protislovja večja, družbeni boji pa močnejši Rastko Močnik, filozof in sociolog © Borut Krajnc Na Filozofski fakulteti v Ljubljani bo od 16. do. 18. septembra mednarodna znanstvena konferenca Varnost v Evropi in svetovni mir. Organizirali jo bodo Pedagoški inštitut, Filozofska fakulteta in Inštitut za delavske študije iz Ljubljane ter Fakulteta za varnostne študije in Inštitut družbenih znanosti iz Beograda. Analiza svetovnih sistemov Namen srečanja je, da ponudi teoretske …

Mladina

Politika·13. 09. 2026

»Desničarji si ne upajo delati satire, ker so poslani od boga« ↗

… IZJAVA DNEVA »Naša politična opredeljenost je znana že od rojstva, temu se ne da izogniti. In to je pravilno, saj se iz tega lahko rodi politična satira. Vsak, ki to počne, govori s svojega stališča. Naj desničarji naredijo svojo satiro, pa bomo videli. Ampak oni si tega ne upajo delati. Ker se imajo za popolne, nimajo problemov, poslani so od boga. Satira je špikanje svojih, podobno mislečih, ne pa udrihanje po nasprotnikih, to je najlažje.« (Boris Kobal, igralec in nekdanji nastopajoči v legendarni satirični oddaji TV Poper, o tem, zakaj desničarji ne upajo delati satire; v intervjuju za …

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
ZAKLADNICA ZDRAVJA
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija