Žalujoči
Francoskemu elektrošokerju Žalujoči, v katerem skuša mlada junakinja preživeti brutalni patriarhalni mrak 19. stoletja, se je doma, v Franciji, zgodilo to, kar se je v Avstraliji zgodilo socialnim omrežjem – mladini do 16. leta so ga prepovedali. Kaj zdaj, mladina do 16. leta? Logično – v Ljutomer! Grossmann – 22. festival fantastičnega filma in vina – bo Žalujoče, ki jih je režiral Quarxx (ha!), mirno, elegantno, kultivirano prikazal, z incestom, trepanacijo in kanibalizmom vred. V Lju
Pokončaj ga!
Johnny Cage (Karl Urban), odsluženi junak holivudskih akcijskih filmov, obsojen na patetične fenovske konvencije, gre po poti velikega eskapista in fantazista Walterja Mittyja, ko nenadoma dobi priložnost, da se na multidimenzionalnem turnirju udari za usodo človeštva, kar je priložnost za neskončne intergalaktične spopade, ki se sicer ne skrivajo pred peklom (karizmatični antagonist Shao Khan, ki ga igra Martyn Ford, je videti tako, kot bi padel iz Igre prestolov), toda brutalna ko
Društvo mrtvih pesnikov.
Oscár Restrepo (Ubeimar Ríos) je šel od junaka do bedaka – od velikega kolumbijskega pesnika do popolne nevrotične zgube. Pred mnogimi leti je zablestel s svojo prvo pesniško zbirko, postal je senzacija, kovali so ga v zvezde, veljal je za novega Joséja Asuncióna Silvo (kolumbijskega Prešerna, če hočete), pred njim je bilo še vse, a kot se je izkazalo, je bil pred njim le alkohol. In nasedanje mitom o pesnikih, ki se morajo prepuščati pretiranemu trpljenju in mučeništvu.
Če me zdaj zapustiš.
Desničarski populisti – od Trumpa do Janše – razglašajo za komuniste vse, ki se ne strinjajo z njimi. To je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – v dobi političnih čistk, likvidacij in izginotij – počela tudi brazilska vojaška hunta: za komuniste je razglašala vse, ki niso bili po njeni meri – od gejev do dolgolascev. Množice je strašila z marginalci. Monumentalni, epski, skoraj triurni tropski politični triler Tajni agent, ki ga je posnel veliki Kleber Mendonça Filho (
Ugani, kdo pride na večerjo?
Miljenko (Rene Bitorajac), finančno precej načeti tuđmanovski tajkun, bolj ko ne sočni prostak, v grozi ugotovi, da je njegova hči Ana (Nika Grbelja), londonska študentka, zanosila z Nebojšo (Marko Grabež), sinom srbskega zunanjega ministra (Dragan Bjelogrlić). Tako kot je neizbežna ohcet, ki naj bi tovrstne »prepovedane« zveze – v slogu slovite holivudske komedije Ugani, kdo pride na večerjo? – detabuizirala, je neizbežno to, da skušata obe strani ohcet najprej prik
Nazaj v prihodnost.
Filmski junaki na tripe hodijo zato, da bi se transformirali in da bi se spoznali, da bi torej iz sebe potegnili vse najboljše, najpikantnejše trače o sebi. Marina (Llúcia Garcia), osemnajstletna mladenka, ki je zrasla brez staršev (oba je vzela kombinacija heroina in aidsa), med družinskimi skrivnostmi, nedorečenimi stavki, travmatičnimi spomini in protislovji vsakdanje psihopatologije, krene poleti 2004 na takšen trip – od sredozemske Barcelone do atlantskega Viga, kjer živ
Nazaj v preteklost.
Tole pa je res videti kot Grand Finale Downton Abbeyja – vsi običajni osumljenci, ki so pilotirali šest sezon serije, pet božičnih specials in dva filma, se vrnejo (Maggie Smith, alias grofico Dowager, ki je lani umrla, nadomešča Arty Froushan, ki igra slovitega dramatika Noëla Cowarda), vsak dobi svojo podzgodbo (ali dve), vrnejo se kakopak tudi vsi kostumi (in ves production design), vse je prežgano z neurgentno elegantno nostalgijo (itak izgleda kot podaljšana epizoda razk
Hasta la vista.
Simón (Lorenzo Ferro), osamljeni in izgubljeni mladenič, desperado z argentinskega roba, stravmatizirani socialni outsider, tipična žrtev neoliberalnega trganja skupnosti in solidarnosti, si občutek pripadnosti in povezanosti povrne tako, da se – v slogu R. P. McMurphyja (Jack Nicholson) iz Leta nad kukavičjim gnezdom – pretvarja, da je duševno prizadet, in da se priključi skupini duševno in fizično prizadetih oseb, ki postanejo njegova socialna mreža, andska utopija, še kako usp
Balada o trobenti in oblaku
Na drugomajskem festivalu Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, bodo tokrat zavrteli Štigličevo Balado o trobenti in oblaku (1961), enega izmed najboljših slovenskih filmov, reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976), in štiri briljantne filme iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – Pavlovićevo Rdeče klasje (1970), zgodbo o vzponu in propadu stalinista, ki ne ve, da revolucija vedno preseže svoje cilje, Duletičev N
Carrie
Letošnjo Noč grozljivk bo 31. oktobra ob 19.00 v Kinodvoru otvorila De Palmova Carrie (1976), absolutna filmska klasika, najboljša grozljivka, posneta po romanih Stephena Kinga. Začne se v slow-motionu: šestnajstletna Carrie (Sissy Spacek), sramežljiva, naivna, zatrta, zmedena hči stroge, puritanske, fanatične krščanske fundamentalistke, Margaret White (Piper Laurie), tipična outsiderka tiste dobe, dobi med gimnazijskim tuširanjem prvo menstruacijo, ker pa je v spolni vzgoji tako podhranj
Memento.
Roy Freeman (Russell Crowe), nekdanji policijski detektiv, živi sam, njegovo stanovanje pa je prelepljeno z listki, na katerih so puščice in napotki, kje je kaj: stranišče tam, kuhinja tam, topla voda tukaj, tablete tukaj, zmrznjena hrana tukaj. Na enem listku piše: imaš alzheimerja. Na listku, ki je poleg, pa: tvoja zdravnica je doktorica Mehta. Verjetno je videl Nolanov Memento. Toda Freeman mora po poteh spominov in tovarištva: pred desetimi leti je na policiji zasliševal človeka (Pa
Zadnja priložnost.
Kraljevski Arthur je »inspirativni« generik z izsiljevalskim preobratom. Začne se na svetovnem prvenstvu v pustolovskih dirkah (Adventure Racing World Championship), kjer Michael Light (Mark Wahlberg) s svojo ekipo obtiči v kostariškem blatu, tako da ne doživi le poraza, temveč tudi blamažo. Light nikoli ne zmaga. Vedno je drugi. In kot gre glas, je največji sovražnik samemu sebi. A ker je pravi, čisti Američan, hoče ponovno vstajenje, resurekcijo – comeback. Ko sestavi politi
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.