… protju z nami, ki vidimo skoznju (oh, videli smo ju že v milijon filmih), niti sanja ne, da se bosta morala – ja, katarzično – udariti tudi me sabo, tem bolj, ker animirane sekvence, ki nam »približajo« njuno preteklost, pokažejo, da imata ravno dovolj skupnih travm in skupnih demonov, da bo veselo. Treba se je boriti, sporoča tale antigravitacijski spektakel, poln parol in sloganov. Zmoreš! Itak. Close the distance! Fraza »Umoril si mi očeta« je tako nujna kot slow-motion v dežju in tajna agentka na visokih petah (in Jason Momoa, če smo že ravno pri tem). A freudovsko samorazčiščevanje bo …
G. W. Pabst je v Weimarski republiki veljal za enega od največjih režiserjev, bil je levičar, klicali so ga Rdeči Pabst, še pred prihodom nacistov na oblast pa je pobegnil v Ameriko. Toda v Hollywoodu ni bil deležen pričakovane pozornosti, angleščina mu ni šla najbolje, filmov tako rekoč ni snemal in v najslabšem mogočem trenutku – leta 1939 – se je odločil za vrnitev v domovino. Nacisti so ga pričakali z navdušenjem, vsa vrata so mu bila odprta, minister za propagando Goebbels ni varčeval z den
… IZJAVA DNEVA
"Polovica državljanov bo ne glede na vse vedno verjela, da je Festival slovenskega filma Exodus 1945 prezrl ali celo izgnal iz ideoloških razlogov. Da gre za komunistično politično cenzuro tako rekoč. Druga polovica pa verjame, da je ministrica za kulturo izvedla politični pritisk na umetniško manifestacijo. Nekateri mislijo, da ni naredila nič hudega, saj je festivalu in uvrščenim filmarjem zaželela vse dobro in samo pojasnila, zakaj nje ne bo tam. No, ministrica za kulturo je javna oseba. Obvestilo o protestni odsotnosti je prišlo iz njenega kabineta in v njem je jasno …
… da se je zdelo, da sploh niso recenzirali filma (ki danes velja za kultno klasiko!), ampak proračun. Antikapitalistična tematika in kapitalistični proračun se naj bi izključevala. Cimino je veljal za kriminalca: kako si je drznil zapraviti toliko denarja?! Kot da filmi niso povsem odvisni od denarja. Kot da film ni kapitalistični produkt. In kot da filmi praktično vedno ne stanejo pravo bogastvo.
Ta situacija se je zdaj ponovila pri Diggerju. Gotovo ste slišali, kako brezobzirno in neusmiljeno so ga razsuli ameriški filmski kritiki in kako je finančno povsem propadel. Ja, spet gre za …
… mi na desnici in njihovimi podobami moči, obenem pa je zagovornica življenjskega sloga »tradwife« – gre za obujanje ideala ženske, ki sprejema tradicionalne spolne vloge, daje prednost življenju v vlogi gospodinje in se podreja možu. Tu se torej pojavlja zanimivo protislovje: kako lahko ideje o družbeni in politični moči ter emancipaciji sobivajo s tradicionalnimi predstavami o tem, kakšna naj bi bila ženska? Umetnici se tega protislovja ne lotevata z moraliziranjem, temveč ga poudarita s humorjem, pretiravanjem in absurdom. Gabbygail je zato hkrati karikatura in odsev protislovij sodobnega …
… By Any Means, 2026 (Elegance Bratton)
Misisipi v plamenih. Boj za državljanske pravice – za volilno pravico Afroameričanov, za desegregacijo – je bil dolg in krvav, posebej v Misisipiju, kjer so aktiviste – borce za državljanske pravice – še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja mirno in hladno pobijali. To smo – pred skoraj štiridesetimi leti – videli v Parkerjevem Misisipiju v plamenih, posnetem po resnični zgodbi o ugrabitvi in likvidaciji treh aktivistov, zdaj pa to vidimo tudi v trilerju Za vsako ceno, prav tako posnetem po resnični zgodbi o klanovski likvidaciji Vernona Dahmerja, …
… El ser querido, 2026 (Rodrigo Sorogoyen)
Sentimentalna vrednost. Ljubljeno bitje je film o sentimentalni vrednosti filmov. »Kako lepo sva se imela takrat v kinu,« dahne španski filmski režiser Esteban Martínez (Javier Bardem) svoji hčerki Emiliji (Victoria Luengo), nesojeni igralki, zdaj natakarici. Ne, nisva se imela lepo, začudeno in zgroženo odvrne Emilia: bil si pijan, zadet, stepel si se s tistimi, ki so sedeli pred nama, potem si mi pa dal 50 evrov, me naložil v taksi in poslal k mami! O tem, kako sta se imela v kinu (gledala sta Ubila bom Billa 2, heh), se ne strinjata. On je užival, …
… Spoštovani gospod Zoran Stevanović, dovolite majhen namig, kako bi si kot predsednik parlamenta Republike Slovenije, predsednik parlamentarne stranke Resnica in član opozicije, okrepili ugled, in verjetno tudi povečali že sicer vaš pregovorno veliki šarm. V kinu Dvor te dni predvajajo film »Kar je treba storiti«, hrvaškega avtorja Srđana Kovačevića. Poldokumentarni film prikazuje osebe, ki delajo v Delavski svetovalnici in osebe, ki prihajajo tja po pomoč zaradi sistemskih izigravanj svojih delodajalcev.
V svojem imenu, verjetno vam pa ne bi nihče oporekal, če v imenu parlamenta povabite …
… film govori o "empatiji, človečnosti in tem, da en drugega vidimo kot človeka". Gre tudi za poklon skupnosti LGBTQ+ iz preteklosti, ki se je borila za človekove pravice, je v začetku meseca o filmu dejal Ambrossi.
Filmska ustvarjalca sta v Španiji znana predvsem po svojem televizijskem ustvarjanju, njuna mednarodna prepoznavnost pa se je povečala po uspehu filma The Black Ball na filmskem festivalu v Cannesu, kjer sta si nagrado za najboljšo režijo delila s Pawlom Pawlikowskim, ki je režiral film Očetnjava.
Na drugo mesto se je v Torontu po izboru občinstva uvrstil biografski film o …
… Runner, 2026 (Scott Waugh)
Boj za jetra. Zadnja leta lahko ob akcijskih komedijah le zavijate z očmi, toda ob robustnem, kompaktnem, nezbrušenem Kurirju, ki je živ in napet tudi v trenutkih brez akcije in komedije, vam bodo oči zasijale. Alan Ritchson, alias Hank Malone, zdaj kurir v avstralskem Brisbanu, no, »prenašalec« povsem legalnih reči (kot so redke ptice ali zadeti politiki, ki obtičijo na orgijah), nekoč specialec (enkrat specialec, vedno specialec!), ima ravno dovolj problemov (hči mu je umrla, zapil se je, ločil, življenje mu razpada, uči se francosko ipd.), da mu lahko zaupajo …
… rre. Ogledate si ga lahko v avli Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, zasnovan pa je kot neprekinjeno branje imen Palestink in Palestincev, ki so jih na območju zgodovinske Palestine od ustanovitve države Izrael 14. maja 1948 ubili izraelska država, njene oborožene sile in naseljenci. Dolg seznam, a žal ne dokončen.
17. Festival migrantskega filma, več prizorišč, Ljubljana 21/09–25/09
Festival migrantskega filma bo ponudil 16 filmov, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja begunk in beguncev. Ob odprtju bodo v torek, 22. septembra, zavrteli film Svoboda – Shewitina usoda, …
… bi rekel bend Bijelo dugme, »ruzmarin, snjegovi i šaš«. Ti posnetki – sanjavi, sublimni, imaxovski – veliko obetajo, toda ko Hig pristane in ko začnejo hangar oblegati stekli, kužni, požrešni, agresivni »zombiji« ( ja, nečloveški neljudje, in ja, Bangley naredi bang bang, pa jih ni več!), vse skupaj zadiši po filmu Jaz, legenda (s pridihom serije The Last of Us), česar ne spremeni niti to, da s cessno odleti za skrivnostnim signalom, ki pokaže, da ni edini lep, privlačen, seksi človek, ki je preživel – po zasilnem pristanku na neki kmetiji odkrije, da je z očetom preživela tudi lepa, …
… ima sicer dekle (Charli XCX), ki pa noče seksa. Vsaj z njim ne. Itak izgleda tako, kot da ni bil narejen za seks. Ali pa kot da vsaj ni bil ustvarjen za dominiranje pri seksu. A umetnica, dominatrix, samozvana »pretenciozna kurba iz pekla«, potrebuje natanko takšnega – submisivnega. Spolno igračko. Mravljinca Z. Da ga bo lahko šeškala in vezala, mu natikala žensko spodnje perilo. Erika hoče vse – Elliot pa le užitek v podrejenosti. Magari za ceno uničenega življenja. A submisivnost je kul: ko se ji prepušča, se mu vsaj kaj zgodi. Ko je submisiven, se čuti pomembnega, upoštevanega, videnega. …
Kojot proti sistemu
Kdo je potunkal Wila E. Kojota? Na začetku Kojota proti sistemu, kombinacije igranega in animiranega filma o animiranem liku, ki toži korporacijo, ker animiranim likom prodaja klavrne, sporne, disfunkcionalne produkte (ki uporabnikom rade eksplodirajo v obraz), piše: »Posneto po resnični zgodbi.« Pa kaj še, boste rekli. O, pač – ta film je res posnet po resnični zgodbi. Produciral ga je studio Warner ( ja, mogočna korporacija), ki pa je – kljub odličnim ocenam testne publike
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.