Podpisane profesorice, profesorji, študentke, študentje ter sodelavke in sodelavci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) ostro protestiramo proti odločitvi vlade z dne 29. oktobra 2026, ki je ustavila nadaljevanje projekta spomenika slovenske osamosvojitve po izbrani natečajni rešitvi. Zavračamo ravnanje, ki razvrednoti strokovno presojo, delo sodelujočih in verodostojnost države kot javnega naročnika. Izbor je rezultat večletnega institucionalnega postopka.
Podpisane profesorice, profesorji, študentke, študentje ter sodelavke in sodelavci UL ALUO
… Dr. Anže Županič, sistemski biolog in bioinformatik
Dr. Anže Županič (letnik 1981) je raziskovalec na področju sistemske biologije in bioinformatike, od januarja letos tudi direktor Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Inštitut je eden od neodvisnih javnih raziskovalnih inštitutov za naravoslovne vede pri nas, deluje že od leta 1960. Danes z več kot 200 zaposlenimi, večinoma raziskovalci, izvaja »temeljne, razvojne in aplikativne« raziskave z različnih področij, od okoljske problematike, kmetijstva do prehrane ter v zadnjem času vse bolj tudi zdravja.
Dr. Anže Županič, sistemski biolog …
… težavah jamračev
»Kdor misli, da bo močnejši, če bo napadal najšibkejše, je bolj kot minister zgolj ministrant lastne pogube.«
Pisateljica Nataša Kramberger v kolumni za Dnevnik o kazanju mišic ministrice za kulturo »V naravi ali na vrtu nikoli nimaš monokulture. To naj bi bil cilj. Sploh v naravi se, s podnebnimi spremembami in kritičnimi podnebnimi pojavi, izkazuje, da je raznolika in podporna skupnost tudi odporna.«
Pisateljica Pia Prezelj v podkastu N1 s Suzano Lovec o nujnosti raznolike in podporne skupnosti
»Etapa ni bila lahka, a je bila vsaj kratka. Morali smo le paziti nase, četudi …
… na onesnaževala precej zapletajo možnosti uporabe odpadnih voda, ker še ne vemo čisto točno, kako delujejo, zlasti skupaj. Gre za različne ostanke hormonov, zdravil ipd.
Kaj pa mikroplastika, ki so jo zaznali v rastlinah?
Mikroplastika ostaja zlasti v blatu čistilnih naprav, v vodi bistveno manj. Se pa iz plastike izlužujejo snovi, na primer tako imenovani bisfenoli, ki so rakotvorni. Zdaj povsod, tudi pri nas, poteka zelo veliko raziskav, delamo jih s kolegi z Instituta Jožef Stefan in z zdravstveno ter gradbeno fakulteto. Ugotavljamo, kako ta odpadna voda vpliva na eni strani na …
Ameriški pisatelj Dan Brown bo 9. septembra 22 let po knjižnem fenomenu Da Vincijeva šifra in osem let po zadnjem naslovu Origin izdal šesto knjigo o profesorju simbologije Robertu Langdonu The Secret of Secrets, poročajo tuje tiskovne agencije. Profesor v romanu raziskuje skriven projekt, ki lahko spodbije vsa dosedanja spoznanja o človeškem umu.
V prihajajočem romanu The Secret of Secrets (Skrivnost skrivnosti) Langdon odpotuje v češko glavno mesto Prago zaradi predavanja znanstvenice noetike
… Prilagajanje na podnebne spremembe, ali kot ga klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj poimenuje kot prvo vprašanje za Slovenijo, je tisto, kar močno pogrešamo. Narave pač ne moremo obtoževati, niti od nje zahtevati odgovornosti. Pač pa to lahko zahtevamo od naših politikov, predvsem od vsakokratne vlade. Klimatologinja poudarja pomen prostorskega načrtovanja in discipline pri umeščanju objektov v prostor tako, da nam ujme, ki jih pričakujemo in doživljamo že vrsto let, ne naredijo škode v milijardah. Ihta politikov, da ’’debirokratiziramo’’ postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj, …
… bistroumni plemič iz Cervantesovega romana
»Matej še zmer’ prbija in na intervjuje hod’. Ej, Matej, kolk’ je pa pod mizo šlo odspod’? Zakaj ga kličete ekonomist, ne diletant? Zakaj je gost v studiu, ne pa arestant?«
Raper Gregor Gregor o nekdanjem ministru Mateju v pesmi TEŠ pi**ke v oddaji Kaj dogaja na TV Slovenija
»Jeza je nekaj kratkotrajnega, je krik bolečine, ki katapultira naprej, odpira, je preobraževalska – medtem ko sovraštvo balokira, zapira, nima perspektive. Sovraštvo je permanentna jeza.«
Mitja Velikonja, profesor kulturologije, v intervjuju za Dnevnik o primerjavi med jezo in …
… tudi, da izkušnja neposrednega stika z živalmi, da jo držijo na roki ali v roki, številne vidno spremeni. Kot da se zavedajo, da lahko s stiskom pesti to živo bitje poškodujejo ali celo ubijejo in se zato umirijo. Potem jih zanima, kaj je to, kako živi, kako se imenuje. Spremeni se odnos. Pri nekaterih otrocih sem skoraj prepričan, da se jim je v tem stiku nekaj premaknilo za vse življenje. S tabora se spomnim fanta iz Kranja. Po večernem opazovanju nočnih metuljev smo na cesti naleteli na bukovega kozlička, ki ne leti, ker ima zraščena krila. Fant si ga je dal na roko, kjer je ta hrošček …
Vsebina članka Zafrknimo NATO g. Boruta Mekine je resna. Škoda, da nima primernejšega naslova in tudi zaključek, da je že čas, da postanejo kranjske čebele del naših obrambnih sil, kaže na poletno lahkotnost zapisa.
Ko se je slovenska politična elita pripravljala za pristop, ga ni bilo »junaka«, ki bi jo prepričal, da za enakopravno članstvo nimamo ne vojaštva in ne denarja v višini 2% bruto domačega proizvoda. Takrat sem razmišljal, da je, če že moramo biti del te sestave, priložnost za razvoj
… ., znanstvena svetnica (upokojena)
Urška Jurman, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture
Majda Hrženjak, Mirovni inštitut
Zoran Fijavž, Mirovni inštitut
Apolonija Simon, magistrica umetnosti, ravnateljica SŠOF
Kaja Lipnik Vehovar, arhitektka
doc. dr. Matej Skočaj, Biotehniška fakulteta
Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka
mag. Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Jana Volčič
Alenka Cvetković
Branko Cvetković
Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka
doc. dr. Nika Grabar, arhitektka
prof. dr. Apolonija Šušteršič d.i.a.
Martina Malešič, umetnostna zgodovinarka
Aleksander …
Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana
… kako naj se homeopatsko zdravilo predpiše na način, ki bo etičen. Bodo zdravila, ki so placebo, zastonj? Kajti etično bi bilo povedati, da so placebo. Jih bodo raje prodajali kot zdravilo, četudi vedo, da niso? Bodo zagovarjali tezo, da so zdravilo, in ravnali nestrokovno? Ni mi odgovoril. Sam sem poznal veliko, res veliko bolnikov, ki so umrli, ker so namesto klasične medicine izbrali alternativo – homeopatijo, akupunkturo, bioenergetiko – umrli so, ker se je pri njih bolezen ponovila. Naj pojasnim še enkrat, mi, zdravniki, ne zdravimo bolezni, mi jih lajšamo, jih spravimo pod nadzor, …
V zadnjih mesecih se v medijih kopičijo primeri zakonitega, a vseeno nesprejemljivega prepletanja javnih in zasebnih interesov – pri čemer vse skupaj poteka vedno znova z javnim denarjem in znotraj javnih ustanov ter na škodo države in njenih interesov kot tudi samih institucij. Ne samo to: v javnem sektorju zaposleni posamezniki in institucije, ki jih običajno vodijo, se vse pogosteje vedejo, kot da gre za zasebna podjetja, njihov prvi interes pa je zaslužiti čim več – vse to znotraj javnega si
Dr. Samo Zver
Spoštovana gospa ministrica za zdravje, spoštovani vsi, ki vam ni vseeno za transfuzijsko medicino v slovenski državi.
Prav ali neprav, pismo, ki ga imam za iztočnico, ni bilo namenjeno meni. Naslovnik je bil Univerzitetni klinični center Ljubljana, bolnišnica, v kateri delam že od leta 1993. Sem njen izdelek, saj sem se skoraj vsega, kar znam, naučil v njej. Čutim pripadnost in spoštovanje. »Zadeva«, kot piše v takih pismih, je v tem primeru takale: »Nedopustnost javnega naročila
Dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.