• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Evropska unijaCene stanovanjVolitveBrezdomstvo
134.117 člankov · 8. 01. 1988–20. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Dr. Mitja Kaligarič, profesor botanike, biolog«

419 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

Pisma bralcev·20. 11. 2026

Protest proti ustavitvi izvedbe spomenika slovenske osamosvojitve ↗

Podpisane profesorice, profesorji, študentke, študentje ter sodelavke in sodelavci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) ostro protestiramo proti odločitvi vlade z dne 29. oktobra 2026, ki je ustavila nadaljevanje projekta spomenika slovenske osamosvojitve po izbrani natečajni rešitvi. Zavračamo ravnanje, ki razvrednoti strokovno presojo, delo sodelujočih in verodostojnost države kot javnega naročnika. Izbor je rezultat večletnega institucionalnega postopka.

Podpisane profesorice, profesorji, študentke, študentje ter sodelavke in sodelavci UL ALUO

Izjave tedna·21. 08. 2026

Izjave tedna ↗

… © Tomaž Lavrič »Lahko zanikaš evolucijski proces, redkokdo pa na primer zanika, da obstaja gravitacija. Ne bomo se kar vrgli v prepad, če dvomimo, da obstaja gravitacija. Zakaj pa dvomimo o evoluciji?« Biolog Matjaž Kuntner za Dnevnikov Objektiv o dvomu »Javni uslužbenci, davki, tujci in prejemniki socialnih transferjev. To so zanje kritične točke, boksarske vreče, samo o tem se pogovarjajo, samo ta evangelij širijo, skorajda kot sekta, ki ima svoj ritual.« Sindikalist Goran Lukić za Večerovo prilogo V soboto o vladnem kroničnem prividu štirih državnih sovražnikov »Zase vedno pravim, da nisem …

V središču·24. 07. 2026

»Vsi glavni izzivi, ki jih imamo trenutno, so biološke narave« ↗

… Dr. Anže Županič, sistemski biolog in bioinformatik Dr. Anže Županič (letnik 1981) je raziskovalec na področju sistemske biologije in bioinformatike, od januarja letos tudi direktor Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Inštitut je eden od neodvisnih javnih raziskovalnih inštitutov za naravoslovne vede pri nas, deluje že od leta 1960. Danes z več kot 200 zaposlenimi, večinoma raziskovalci, izvaja »temeljne, razvojne in aplikativne« raziskave z različnih področij, od okoljske problematike, kmetijstva do prehrane ter v zadnjem času vse bolj tudi zdravja. Dr. Anže Županič, sistemski biolog …

Monika Weiss

Izjave tedna·24. 07. 2026

Izjava tedna ↗

… težavah jamračev »Kdor misli, da bo močnejši, če bo napadal najšibkejše, je bolj kot minister zgolj ministrant lastne pogube.« Pisateljica Nataša Kramberger v kolumni za Dnevnik o kazanju mišic ministrice za kulturo »V naravi ali na vrtu nikoli nimaš monokulture. To naj bi bil cilj. Sploh v naravi se, s podnebnimi spremembami in kritičnimi podnebnimi pojavi, izkazuje, da je raznolika in podporna skupnost tudi odporna.« Pisateljica Pia Prezelj v podkastu N1 s Suzano Lovec o nujnosti raznolike in podporne skupnosti »Etapa ni bila lahka, a je bila vsaj kratka. Morali smo le paziti nase, četudi …

Družba·30. 06. 2026

Lučka Kajfež Bogataj / »V Sloveniji nimamo institucije za podnebne spremembe« ↗

… Kaj je razkrila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v posebni poletni številki Mladine INTERVJU 2026 Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj © Borut Krajnc V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Lučko Kajfež Bogataj, zaslužno profesorico in svetovno priznano klimatologinjo, ki je bila tudi članica uglednega Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi. Slednji je v času, ko je v njem dejavno delovala, prejel Nobelovo nagrado "za prizadevanja pri poglabljanju in širjenju znanja o podnebnih spremembah, ki jih povzroča človek". V intervjuju, …

Mladina

Teden·24. 04. 2026

Pedagoško in didaktično izstradani ↗

Dekani in prodekani ljubljanske univerze ob tradicionalnem pozdravu bruckam in brucem © Luka Dakskobler Kdor se je mudil na predavanjih na visokošolskih zavodih ali pa se jih nostalgično spominja, je zagotovo opazil razlike v didaktičnih in pedagoških sposobnostih predavateljev. Nekateri profesorji so dobri predavatelji, drugi niso. Za učitelje v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah je pedagoška usposobljenost jasno določena, opraviti morajo »najmanj 60 kreditnih točk po ECTS, od tega najmanj 1

Klea Nan

Teden·24. 04. 2026

»Zahteva za takojšen odstop« ↗

Profesor dr. Samo Uhan, dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede © Borut Krajnc Le malokdo ne pozna Aleša Hojsa, nekdanjega policijskega ministra, ki je rad škropil protestnike. Zdaj se je Hojs znova uvrstil v parlament; v volilnem okraju, ki obsega primestne ljubljanske občine, pa tudi Polhov Gradec in Horjul, ga je podprlo 5005 ljudi. Hojs je v ponedeljek, 20. aprila, na omrežju X napisal prostaško sporočilo, s katerim je napadel dekana ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Sama Uhana

Jure Trampuš

Teden·10. 04. 2026

Dva slaba ↗

… Za položaj mariborskega rektorja se bosta potegovala Mitja Slavinec in Dean Korošak Nekdanji politik, strokovnjak za visoko šolstvo, nagrajenec za dosežke na področju šolstva in kandidat za rektorja Mitja Slavinec © Daniel Novakovič, STA Po osmih letih položaj rektorja mariborske univerze zapušča Zdravko Kačič. Za vodenje druge največje univerze v državi se bosta na volitvah prihodnji mesec, 12. maja, potegovala dva kandidata: dosedanji prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Dean Korošak in profesor fizike na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko Mitja Slavinec, sicer …

Luka Volk

V središču·30. 01. 2026

»Da nekdo študira filozofijo, ne pomeni, da ne zna vliti metra betona« ↗

… Roman Kuhar, profesor sociologije Borut Krajnc © Borut Krajnc Kaj je znanje? Po odgovor na to vprašanje bi se lahko zatekli k starim Grkom in pojmom doxa, gnosis in episteme, pri čemer prvo pomeni zgolj mnenje ali prepričanje, drugo znanje, ki smo ga pridobili na podlagi lastnega izkustva, zadnje pa dejansko zanesljivo, znanstveno utemeljeno in poglobljeno znanje o neki zadevi. Povedano drugače: da je Zemlja okrogla, lahko verjamemo, ker smo tako slišali, lahko verjamemo, ker smo videli ladjo, kako je izginjala za obzorjem, lahko pa verjamemo tudi zato, ker to izhaja iz spoznanj in …

Luka Volk

Družba·18. 07. 2025

»Minister, ki je prišel iz živinoreje, mi je rekel: Marina, namakanja v Sloveniji ne bo« ↗

… na onesnaževala precej zapletajo možnosti uporabe odpadnih voda, ker še ne vemo čisto točno, kako delujejo, zlasti skupaj. Gre za različne ostanke hormonov, zdravil ipd. Kaj pa mikroplastika, ki so jo zaznali v rastlinah? Mikroplastika ostaja zlasti v blatu čistilnih naprav, v vodi bistveno manj. Se pa iz plastike izlužujejo snovi, na primer tako imenovani bisfenoli, ki so rakotvorni. Zdaj povsod, tudi pri nas, poteka zelo veliko raziskav, delamo jih s kolegi z Instituta Jožef Stefan in z zdravstveno ter gradbeno fakulteto. Ugotavljamo, kako ta odpadna voda vpliva na eni strani na …

Monika Weiss

Družba·4. 07. 2025

Zviti duh / Duhovnik in profesor, ki je tudi specialist klinične psihologije ↗

Dr. Christian Gostečnik, frančiškan, profesor, tudi domnevni klinični psiholog © Borut Krajnc V 26. številki Mladine smo objavili prispevek z naslovom Vseprisotni duh, v katerem smo se med drugim sklicevali na pisanje časnika Večer, ki je razkril, da se dr. Christian Gostečnik, frančiškan, profesor in eden od ustanoviteljev študija družinske terapije na Teološki fakulteti, neupravičeno predstavlja kot klinični psiholog. S fakultete so nam po objavi prispevka poslali pojasnila, vendar ta niso odp

Luka Volk

Kultura·10. 02. 2025

Skrivnost skrivnosti / Avtor Da Vincijeve šifre z novo knjigo ↗

Ameriški pisatelj Dan Brown bo 9. septembra 22 let po knjižnem fenomenu Da Vincijeva šifra in osem let po zadnjem naslovu Origin izdal šesto knjigo o profesorju simbologije Robertu Langdonu The Secret of Secrets, poročajo tuje tiskovne agencije. Profesor v romanu raziskuje skriven projekt, ki lahko spodbije vsa dosedanja spoznanja o človeškem umu. V prihajajočem romanu The Secret of Secrets (Skrivnost skrivnosti) Langdon odpotuje v češko glavno mesto Prago zaradi predavanja znanstvenice noetike

STA

Pisma bralcev·8. 11. 2024

Intervju: Lučka Kajfež Bogataj ↗

… Prilagajanje na podnebne spremembe, ali kot ga klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj poimenuje kot prvo vprašanje za Slovenijo, je tisto, kar močno pogrešamo. Narave pač ne moremo obtoževati, niti od nje zahtevati odgovornosti. Pač pa to lahko zahtevamo od naših politikov, predvsem od vsakokratne vlade. Klimatologinja poudarja pomen prostorskega načrtovanja in discipline pri umeščanju objektov v prostor tako, da nam ujme, ki jih pričakujemo in doživljamo že vrsto let, ne naredijo škode v milijardah. Ihta politikov, da ’’debirokratiziramo’’ postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj, …

mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana

Izjave tedna·27. 09. 2024

Izjave tedna ↗

… bistroumni plemič iz Cervantesovega romana »Matej še zmer’ prbija in na intervjuje hod’. Ej, Matej, kolk’ je pa pod mizo šlo odspod’? Zakaj ga kličete ekonomist, ne diletant? Zakaj je gost v studiu, ne pa arestant?« Raper Gregor Gregor o nekdanjem ministru Mateju v pesmi TEŠ pi**ke v oddaji Kaj dogaja na TV Slovenija »Jeza je nekaj kratkotrajnega, je krik bolečine, ki katapultira naprej, odpira, je preobraževalska – medtem ko sovraštvo balokira, zapira, nima perspektive. Sovraštvo je permanentna jeza.« Mitja Velikonja, profesor kulturologije, v intervjuju za Dnevnik o primerjavi med jezo in …

Družba·2. 08. 2024

»Ni treba nekih hudih znanstvenih dokazov za to, da se populacija žuželk zmanjšuje« ↗

… tudi, da izkušnja neposrednega stika z živalmi, da jo držijo na roki ali v roki, številne vidno spremeni. Kot da se zavedajo, da lahko s stiskom pesti to živo bitje poškodujejo ali celo ubijejo in se zato umirijo. Potem jih zanima, kaj je to, kako živi, kako se imenuje. Spremeni se odnos. Pri nekaterih otrocih sem skoraj prepričan, da se jim je v tem stiku nekaj premaknilo za vse življenje. S tabora se spomnim fanta iz Kranja. Po večernem opazovanju nočnih metuljev smo na cesti naleteli na bukovega kozlička, ki ne leti, ker ima zraščena krila. Fant si ga je dal na roko, kjer je ta hrošček …

Monika Weiss

Pisma bralcev·2. 08. 2024

Zafrknimo NATO ↗

Vsebina članka Zafrknimo NATO g. Boruta Mekine je resna. Škoda, da nima primernejšega naslova in tudi zaključek, da je že čas, da postanejo kranjske čebele del naših obrambnih sil, kaže na poletno lahkotnost zapisa. Ko se je slovenska politična elita pripravljala za pristop, ga ni bilo »junaka«, ki bi jo prepričal, da za enakopravno članstvo nimamo ne vojaštva in ne denarja v višini 2% bruto domačega proizvoda. Takrat sem razmišljal, da je, če že moramo biti del te sestave, priložnost za razvoj

Mitja Guštin, Ljubljana

Družba·27. 06. 2024

Proti prevladi politike nad stroko ↗

… ., znanstvena svetnica (upokojena) Urška Jurman, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture Majda Hrženjak, Mirovni inštitut Zoran Fijavž, Mirovni inštitut Apolonija Simon, magistrica umetnosti, ravnateljica SŠOF Kaja Lipnik Vehovar, arhitektka doc. dr. Matej Skočaj, Biotehniška fakulteta Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka mag. Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj Jana Volčič Alenka Cvetković Branko Cvetković Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka doc. dr. Nika Grabar, arhitektka prof. dr. Apolonija Šušteršič d.i.a. Martina Malešič, umetnostna zgodovinarka Aleksander …

Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana

Družba·17. 05. 2024

»Če se odločiš, da boš bolniku, če za to zaprosi, pomagal pri smrti, je to dejanje etično. Bolj etičnega dejanja ni.« ↗

… kako naj se homeopatsko zdravilo predpiše na način, ki bo etičen. Bodo zdravila, ki so placebo, zastonj? Kajti etično bi bilo povedati, da so placebo. Jih bodo raje prodajali kot zdravilo, četudi vedo, da niso? Bodo zagovarjali tezo, da so zdravilo, in ravnali nestrokovno? Ni mi odgovoril. Sam sem poznal veliko, res veliko bolnikov, ki so umrli, ker so namesto klasične medicine izbrali alternativo – homeopatijo, akupunkturo, bioenergetiko – umrli so, ker se je pri njih bolezen ponovila. Naj pojasnim še enkrat, mi, zdravniki, ne zdravimo bolezni, mi jih lajšamo, jih spravimo pod nadzor, …

Jure Trampuš

Kolumna·26. 01. 2024

Uvodnik / Kaj je javno? ↗

V zadnjih mesecih se v medijih kopičijo primeri zakonitega, a vseeno nesprejemljivega prepletanja javnih in zasebnih interesov – pri čemer vse skupaj poteka vedno znova z javnim denarjem in znotraj javnih ustanov ter na škodo države in njenih interesov kot tudi samih institucij. Ne samo to: v javnem sektorju zaposleni posamezniki in institucije, ki jih običajno vodijo, se vse pogosteje vedejo, kot da gre za zasebna podjetja, njihov prvi interes pa je zaslužiti čim več – vse to znotraj javnega si

Grega Repovž

Družba·19. 01. 2024

V čigavem imenu je kri? ↗

Dr. Samo Zver Spoštovana gospa ministrica za zdravje, spoštovani vsi, ki vam ni vseeno za transfuzijsko medicino v slovenski državi. Prav ali neprav, pismo, ki ga imam za iztočnico, ni bilo namenjeno meni. Naslovnik je bil Univerzitetni klinični center Ljubljana, bolnišnica, v kateri delam že od leta 1993. Sem njen izdelek, saj sem se skoraj vsega, kar znam, naučil v njej. Čutim pripadnost in spoštovanje. »Zadeva«, kot piše v takih pismih, je v tem primeru takale: »Nedopustnost javnega naročila

Dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija