• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:FilmDonald TrumpReferendumVolitve
133.655 člankov · 8. 01. 1988–16. 10. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Friderik Klampfer, filozof«

350 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

Kultura·3. 07. 2026

Več filozofov, več žensk! ↗

Alenka Zupančič in Tanja Gobec v oddaji Politično © TV Slovenija Saj razumemo in tudi podpiramo, da se ob obletnici države za mnenje povpraša ljudi, ki so bili takrat tam in zraven: ne da ocenjujejo svoj največji uspeh, ampak da nam povejo kakšno zgodbico in prigodo iz tistega časa. Ocene pa naj dajejo drugi – na primer filozofinja dr. Alenka Zupančič. In točno to je naredila v nedeljo Tanja Gobec. Skoraj vsak stavek nastopa Alenke Zupančič bi si zaslužil nadgradnjo, ampak danes je najbolj progr

Stanka Prodnik

Teden·10. 04. 2026

Dva slaba ↗

Nekdanji politik, strokovnjak za visoko šolstvo, nagrajenec za dosežke na področju šolstva in kandidat za rektorja Mitja Slavinec © Daniel Novakovič, STA Po osmih letih položaj rektorja mariborske univerze zapušča Zdravko Kačič. Za vodenje druge največje univerze v državi se bosta na volitvah prihodnji mesec, 12. maja, potegovala dva kandidata: dosedanji prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Dean Korošak in profesor fizike na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko Mitja Slavi

Luka Volk

V središču·20. 03. 2026

Volitve v času pošasti ↗

Luka Mesec in Slavoj Žižek v Kinu Šiška v Ljubljani © Borut Krajnc Ko staro umira, novo pa se še ne more roditi, napoči čas pošasti, je pred okoli stotimi leti preroško zapisal Antonio Gramsci. To je bila tudi izhodiščna misel dveurne razprave – seveda umeščene v teden pred dnevom volitev z jasnim namenom – med Luko Mescem, ministrom za delo in sokoordinatorjem Levice, ter svetovno znanim slovenskim filozofom dr. Slavojem Žižkom, ki sta minuli ponedeljek povsem napolnila veliko dvorano ljubljans

Luka Volk

Politika·5. 03. 2026

Posebna številka Mladine / USODNE VOLITVE ↗

Izšla je nova posebna številka Mladine, ki analizira prihajajoče državnozborske volitve v Slovenije. Slednje bodo nedvomno usodne. Prispevke v posebni številki, ki nam pomagajo razumeti čas in prostor, so tokrat prispevali Mateja Kožuh Novak, Mladen Dolar, Barbara Rajgelj, Božo Repe, Mojca Kumerdej, Rudi Rizman, Darja Zaviršek, Milan Kučan, Eva Vrtačič, Gorazd Kovačič, Nataša Kramberger, Oto Luthar, Peter Klepec in Friderik Klampfer. Posebna številka Mladine, ki je ne smete zamuditi! Edicijo lah

Politika·4. 11. 2025

Slavoj Žižek / »Sledile bodo vedno nove krize« ↗

Slavoj Žižek © Luka Dakskobler Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Slavoja Žižka Nebesa v razsulu. V njej, izhajajoč iz Mao Cetungove maksime, da je "pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična", Žižek razmišlja, ali današnji svet, razklan med družbenimi neenakostmi, podnebnimi katastrofami, begunci in novo hladno vojno - še premore potencial za radikalno spremembo. Slovenski prevod dela, ki je izšlo ob koncu pandemije covida-19 Knjiga Nebesa v razsulu je slovenski prevod dela Heaven in Di

STA

Izjave tedna·24. 10. 2025

Izjave tedna ↗

… »Če ne misliš čez en teden v posteljo, potem ne smeš iti na prvo kavo. Ena stvar vodi k drugi. Rečeš, da boš pomagal v strokovnem svetu, potem pa se trikrat zbudiš in si že minister.« Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na spletnem portalu Info360 o ponudbah za kavo »Videl sem, kako petelin vpije, potem posluša petelina z drugega hriba, pa se razburi in zakikirika nazaj. /.../ Ura opazovanja teh živali mi je dala več kot kakšen filozofski intervju. Včasih filozofi samo okrašujejo resnico, živali pa jo živijo.« Pevec Jan Plestenjak za revijo …

Kultura·8. 10. 2025

Negotovost, informacijsko preobilje in vsakdanje stiske ↗

… nasilja, okoljskih uničenj in kršitev človekovih pravic po svetu. Eden najbolj prepoznavnih hrvaških novinarjev, pisateljev in kolumnistov Boris Dežulović, znan po ostrih družbenih komentarjih, in kulturolog, pisatelj ter profesor Aljoša Pužar bosta v pogovoru odpirala prostor za kritično refleksijo družbenih in političnih realnosti regije. Kot še napovedujejo, bosta filozof Aaron Schuster in filozof ter psihoanalitik Mladen Dolar v četrtek spregovorila o sodobni misli in kulturi. Schuster je znan po izvirnih razpravah o filozofiji žgečkanja in zgodovini levitacije, Dolar pa kot eden izmed …

STA

Družba·12. 09. 2025

»Nočejo zvišati davkov za najbogatejše. Namesto tega hočejo ljudem odvzeti pokojnine, socialne pravice, denar za preživetje.« ↗

… Didier Eribon, francoski filozof, je na politični zemljevid poleg vprašanj spolnosti, spolne usmerjenosti in razreda dodal še starost Borut Krajnc © Borut Krajnc Minuli teden se je festivala Mesto knjige v Novi Gorici udeležil sloviti francoski filozof Didier Eribon, v mladosti popisovalec francoskega intelektualnega življenja in borec za pravice gejev in lezbijk, pri nas ter po svetu pa zadnja leta dodobra znan predvsem po knjigi Vrnitev v Reims, s katero se je razkril kot nekdo iz izvorno nižjega, delavskega razreda ter poskrbel, da so družbeni razredi spet postali predmet živahnih javnih …

Dijana Matković

Družba·10. 07. 2025

»Danes vidimo, kako nam kapitalizem vsiljuje svoj ritem – živimo ga 24 ur na dan« ↗

… Kaj je razkril filozof Srećko v posebni poletni številki Mladine INTERVJU 2025 Srećko Horvat je v pogovoru za posebno številko Mladine poudaril, da če spremljamo zgolj, kar se dogaja po svetu, se vse zdi kot distopija. " A znotraj tega najdemo ogromno primerov, ki kažejo, da se je vredno boriti za človečnost.", je še komentiral filozof. © Borut Krajnc V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Srećkom Horvatom, filozofom, ki je pred desetletjem skupaj z Janisom Varufakisom pomagal ustanoviti Gibanje za demokracijo v Evropi 2025 in leta 2019 v Nemčiji …

Uredništvo

Družba·6. 06. 2025

Kaj tiči v ozadju odpovedi delovnega razmerja Frideriku Klampferju? ↗

… študentje in sodelavci, sindikat, s pismom podpore so se odzvali v Slovenskem filozofskem društvu, na Klampferjevem oddelku in oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete ... Njegova odpoved pa je sprožila tudi razprave o smiselnosti zbiranja točk z objavami na način, kot ga narekujejo pogoji za habilitacijo v naziv – o logiki »objavljaj ali umri«, kot je to poimenoval filozof in Klampferjev sodelavec Boris Vezjak. »Predavatelj, če rečem z Aristotelom, postaja boljši predavatelj z dejavnostjo predavanja, ne pa z dejavnostjo objavljanja znanstvenih člankov. Tega bi se univerze …

Luka Volk

Družba·6. 06. 2025

»Prvi pogoj dialoga je enakost. Tega pri skrajni desnici ni.« ↗

… , ki so jih imeli od začetka. Še bolj moteč je drugi del te ideologije: v meritokratski ureditvi velja, da če ti spodleti, je to izključno tvoja krivda. V tem smislu je uspeh ali neuspeh v celoti odvisen od posameznika. Vendar to preprosto ne drži. Sem profesor filozofije na irski univerzi. Plačo dobivam, da berem knjige in se o njih pogovarjam z bistrimi mladimi ljudmi. Pa si res iskreno zaslužim ta privilegij, je ta res zgolj plod mojega truda, dela, vseh let študija? Nisem prepričan. Ko se zjutraj pogledam v ogledalo, vidim belega moškega, Evropejca, ki prihaja iz srednjega sloja. Sem …

Luka Volk

Družba·16. 05. 2025

»Študenti, ki so judovskega rodu, poročajo, da se počutijo ogrožene, saj večina podpira Palestino« ↗

… Dirk Quadflieg, filozof Borut Krajnc © Borut Krajnc Friedrich Merz, vodja nemških krščanskih demokratov (CDU), je po manjšem debaklu, ko v prvem krogu v bundestagu ni dobil dovolj glasov, le prisegel in postal deseti nemški kancler. To je bila zagotovo slaba popotnica za vlado, naslednico Scholzeve, ki je bila pogosto deležna kritik prav zaradi nestabilnosti. In hkrati za vlado na čelu največjega evropskega gospodarstva, ki naj bi zaradi spremenjenih razmer v svetu igralo vodilno vlogo pri odzivu na Putinovo ravnanje in ruski napad na Ukrajino ter na Trumpovo hazarderstvo v svetovni …

Luka Volk

Družba·9. 05. 2025

Bi bil Marx danes okoljski aktivist? ↗

Kohei Saito v gozdu v Hačiodžiju, delu tokijske metropole © Profimedia Ob omembi Karla Marxa bi večina najbrž najprej pomislila na industrijsko revolucijo in romantičnega revolucionarja, ki je bodril proletariat, naj se odreši svojih verig in prevzame sredstva za proizvajanje, vendar so predvsem njegova zrela dela prinesla globlje analize kapitalističnega sistema. Sodobne interpretacije poznega Marxa pa namigujejo celo, da naj bi se zavedal tudi negativnih vplivov kapitalizma na okolje. O tem je

Luka Volk

Kultura·5. 05. 2025

»Čeprav sem fizično večino časa v tujini, doživljam Slovenijo kot svoje izhodišče in notranji kompas« ↗

… misli in ne razmišljam o delu. Pogosto pa se mi prav takrat porodijo najboljše ideje," je dejal. V znanosti in umetnosti so ga skozi življenje navdihovali posamezniki, ki so premikali meje razumevanja in ustvarjanja, denimo Nikola Tesla, Robert Oppenheimer in Michio Kaku, pa tudi misleci, kot sta Albert Camus in Ernest Hemingway. Navdihuje se tudi ob kritičnem razmišljanju, ki ga danes predstavlja Slavoj Žižek. Pomembno vlogo pri njegovi poti pa so prav tako imeli osnovnošolski in srednješolski učitelji ter profesorji na FMF UL, ki so mu, kot je dejal, dali trdne temelje za vse, kar je …

STA

Svet·3. 05. 2025

Za vse, ki so si zmeraj želeli izvedeti več o Karlu Marxu ↗

Pri nemški založbi C.H.Beck, ki je ena od največjih in najbolj priznanih nemških založb, je izšla knjiga z naslovom Karl Marx in Algier (Karl Marx v Alžiriji) izpod peresa nemškega novinarja in pisatelja Uweja Wittstocka, ki revolucionarja Marxa prikazuje kot bolno in razmišljujočo osebo in ponuja nov pogled na nemškega filozofa. V predvidoma sončni in topli Alžiriji Marx upa, da si bo opomogel od hudega vnetja poprsnice, a ga v državi na severu Afrike pričakata veter in dež. Marx tako ne zapušč

STA

Svet·4. 04. 2025

Kako nas teorije zarote počasi, a vztrajno vodijo v fašizem ↗

… ste ob prebranem pomislili na newageevsko znanko, ki se je vrnila s potovanja po Indiji in zdaj vsak dan prakticira jogo in kontemplacijo. Ali pa na tistega prijatelja, ki zatrjuje, da je ves svet zarota, za katero stojijo vplivni posamezniki, denimo George Soros. Pri čemer ni nenavadno, če se to tudi kdaj prekriva. V jedru obojega naj bi bila namreč splošni skepticizem do uradnih narativov in iskanje globljih »resnic«. S tem morda še ni nič narobe, vendar ameriški zgodovinar dr. Eric Kurlander, avtor knjige Hitler’s Monsters (Hitlerjeve pošasti), ki je bil v ponedeljek gost serije dogodkov …

Luka Volk

Družba·21. 03. 2025

Zakaj bi raje podprli oboroževanje kot mir? ↗

Friderik Klampfer: »Miroljubna zunanja politika je tudi moralni in politični in ne le ustavni imperativ.« © Marko Pigac So v času, ko se zavoljo domnevnih varnostnih groženj v laični javnosti in politiki krepijo pozivi h krepitvi obrambnih sposobnosti države in večjim vlaganjem v oboroževanje in vojaško urjenje, ideje o miroljubni politiki naivne in utopične? Ali pa zmoreta pacifistična teorija in praksa izrisati realistično, moralno sprejemljivo alternativo vojni kot instituciji, ki se je v dol

Friderik Klampfer, filozof

Družba·14. 03. 2025

Kaj je botrovalo odpovedi delovnega razmerja profesorju Frideriku Klampferju? ↗

… Proces Sporočila v podporo odpuščenemu profesorju Filozof Friderik Klampfer velja za nosilni steber študija filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru in je eden najuglednejših mariborskih humanistov, javni prostor pa je zaznamoval s poglobljenimi razpravami o etičnih zadregah sodobne znanosti, denimo v povezavi z evtanazijo. Vodstvo fakultete, na kateri je delal 32 let, mu je zdaj vročilo sklep o odpovedi delovnega razmerja. Vsaj formalno naj bi bil za to kriv birokratski zaplet. Prejšnji mesec se je Klampferju iztekla habilitacija v naziv izrednega profesorja. Vlogo za ponovno …

Luka Volk

Družba·27. 12. 2024

Izjave leta ↗

… sebe ne bo spremenil na bolje, ker 53 gre očitno prej vse bolj na slabše, ga moramo radikalno spremeniti. Drugačen svet si moramo šele izboriti. Zase, za naše zanamce in za vse naše predhodnike.« Filozof Peter Klepec za Mladino o spreminjanju sveta »Pomanjkanje empatije je v resnici obstajalo že prej, morda bolj omejeno na zasebno sfero, potem pa je to postala naša družbenopolitična ideologija.« Režiserka Sonja Prosenc za Dnevnikov Objektiv o pomanjkanju empatije »Za menjavo kolka ali zdravljenje raka v Sloveniji še vedno nihče ne 55 bankrotira, tudi izobrazba je za zdaj nedotakljiva …

Družba·15. 11. 2024

»V času prejšnjega režima sta bili vloga posameznika in njegova odgovornost večji, pomembnejši« ↗

… Goran Vranešević, filozof Luka Dakskobler © Luka Dakskobler Dr. Goran Vranešević je filozof in prevajalec. Delal je na Fakulteti za družbene vede in ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je predaval sodobno politično filozofijo. Zanimata ga politična teorija in lingvistika; med drugim je raziskoval v okviru evropskega raziskovalnega projekta in projekta Heglova politična metafizika. Je poznavalec nemške klasične in sodobne politične filozofije. Samo v letu 2024 ima šest vidnih znanstvenih objav, letos pa sta predvideni še dve, ki bosta izšli pri slovenskih, nemških, italijanskih in …

Jure Trampuš

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
ZAKLADNICA ZDRAVJA
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija