Razredni ponos.
Dvanajstletna Anna (Siena Popović), ki s slušno prizadeto mamo (Mariya Menner), uslužbenko kemične čistilnice, živi na Dunaju v malem, tesnem stanovanju in popolni deprivilegiranosti, pomanjkanju (tuš v kuhinji), izgleda kot reinkarnacija vseh tistih mladih Cankarjevih junakinj, ki so na prelomu 19. stoletja živele na Dunaju – jasno, z mamami, prikrajšane in deprivilegirane, v pomanjkanju, razredno diskriminirane. Tudi Anna – občutljiva, bistroumna – na svoji koži izkuša pritisk
Misija nemogoče.
Siva cona je misijski akcijski film, v katerem se vsi neskončno – in naravnost infantilno – veselijo pobijanja in uničevanja. Misijske veselice so žanr zase – pred skoraj šestdesetimi leti jih je izumila Aldricheva klasika Ducat umazancev (alias Dvanajst ožigosanih), v kateri so ameriški komandosi, sicer kriminalci, obsojeni na smrt ali dosmrtno ječo, po dolgem načrtovanju in dolgih pripravah skočili nekam v okupirano Francijo in potem veselo pobijali in razstreljevali naciste.
Če me zdaj zapustiš.
Desničarski populisti – od Trumpa do Janše – razglašajo za komuniste vse, ki se ne strinjajo z njimi. To je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – v dobi političnih čistk, likvidacij in izginotij – počela tudi brazilska vojaška hunta: za komuniste je razglašala vse, ki niso bili po njeni meri – od gejev do dolgolascev. Množice je strašila z marginalci. Monumentalni, epski, skoraj triurni tropski politični triler Tajni agent, ki ga je posnel veliki Kleber Mendonça Filho (
Izgubljeno s prevodom.
Ameriški igralec Phillip Vanderploeg (Brendan Fraser) je prišel na Japonsko, da bi nastopil v reklami (kot Bill Murray v Izgubljenem s prevodom), ostal, dobil le nekaj stranskih vlog v obstranskih filmih (če bi ostal v Hollywoodu, bi lahko igral Kita!), tako da se zdaj, po sedmih letih, preživlja kot »igralec«, ki ga lahko ljudje najamejo za »očeta«, »zaročenca«, »sina« ipd. Neka ženska ga najame za »novinarja«, ki dela »veliki intervju« z njenim očetom (Emoto Akira), osta
Impersonator.
Ker živimo v času impersonatorjev in dobrega počutja, se Matthias (Albrecht Schuch), lastnik podjetja My Companion, preživlja natanko s tem: z impersoniranjem prijateljev, očetov, sinov in ljubimcev, ki jim tako dobro in prepričljivo – na karizmatično neseksualen način – zapolni življenja, da se počutijo bolje. Recimo: neki deček kar sije, ko pride v šolo in se pretvarja, da je njegov oče, kul pilot potniškega letala. Neki bogataš hoče, da impersonira njegovega sina. Ko impersonira
Kriva pota.
Hutch Mansell (Bob Odenkirk), mali človek, lakonični »nihče«, iz katerega je v filmu Nihče planil notranji hipersenzitivni desničar/vigilant/ fašist/mesija in začel – v slogu Paula Kerseyja (»opolnomočenega« s pridihom Johna Wicka in Bryana Millsa) – delati red, se tokrat, v nadaljevanju, v katerem itak večne, neodplačljive dolgove odplačuje z naročenimi umori ( ja, tip je morilski stroj, hurikan non-stop eskalacije, deregulirani tekoči trak neoliberalne učinkovitosti, »Better Call H
Unionski fuk.
Nekoč, pred mnogimi leti, še v času globokega socializma, ko se je zdelo, da bodo imeli Slovenci večno brezplačno zobozdravstvo, ko je nastalo »sedem čudežev socializma« in ko še ni bilo multipleksov, so morali v ljubljanskem kinu Union nenadoma prekiniti projekcijo filma – ljubimca sta začela v tej fini, vzburljivi temi fukati, njo je zgrabil silovit krč, on, ves agoničen, pa ni mogel ven, tako da sta obtičala skupaj. V dobrem in zlu. Kar je neznosno bolelo. Posredovati je morala
Vojna teles.
Psihiatrinja Tess (Jamie Lee Curtis) in njena uporniška najstniška hči Anna (Lindsay Lohan) sta pred dobrimi dvajsetimi leti – v Odštekanem petku, itak rimejku Odštekanega petka iz leta 1976, posnetega po romanu Mary Rodgers – spričo mističnega kitajskega fortune cookieja zamenjali telesi. Mati se je znašla med motocikli in histeričnimi, nevrotičnimi učitelji, hči pa med kreditnimi karticami in psihotičnimi, nevrotičnimi pacienti. Ista reč.
Obe situaciji sta bili hudo stresni. Karie
Balada o trobenti in oblaku
Na drugomajskem festivalu Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, bodo tokrat zavrteli Štigličevo Balado o trobenti in oblaku (1961), enega izmed najboljših slovenskih filmov, reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976), in štiri briljantne filme iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – Pavlovićevo Rdeče klasje (1970), zgodbo o vzponu in propadu stalinista, ki ne ve, da revolucija vedno preseže svoje cilje, Duletičev N
Interesno območje.
New Ross je konservativno, pristaniško, delavsko irsko mestece, v katerem je leta 1985 še vedno vse po starem, Bill Furlong (Cillian Murphy) pa je mali podjetnik, ki s svojim kombijem noč in dan razvaža premog – od hiše do hiše, od kmetije do kmetije, od vrat do vrat. Ponoči se vrne domov, k ženi (Eileen Walsh) in petim hčerkam, a ne dominira. Furlong je prijazen in velikodušen, good guy, ki ga povsem očitno nekaj muči in žre, toda ta njegov notranji mrak ne more tekmovati z n
Streli v olimpijski vasi.
Tale film sem že hvalil, a zdaj, ko prihaja v kino, si ne morem kaj, da ga ne bi pohvalil še enkrat, navsezadnje, zeitgeist ujame bolje kot številni drugi filmi, ki se dogajajo danes in govorijo o »sodobnih« problemih. Ko so pripadniki Črnega septembra, militantne frakcije palestinskega Fataha, 5. septembra 1972, med münchensko olimpiado, šokantno ugrabili in pobili enajst izraelskih športnikov in trenerjev, je ameriška televizijska mreža to kalvarijo ves čas neposredno
Zadnji dnevi. Maria (Pablo Larraín, 2024).
Maria Callas ni bila manekenska, a je imela glas – Angelina Jolie je manekenska, a nima glasu. Pol leta so sicer njen glas mojstrili, da bi ga lahko na koncu – v zvočnem miksu – diskretno, narcistično pomešali z glasom Marie Callas, a tu je ves čas nekaj off. Med telesom Angeline Jolie in glasom Marie Callas je prepad, ki vzbuja že kar metafilmsko nelagodje. Maria Callas, ki so ji glas – med II. svetovno vojno v Grčiji – zmodulirali in agonizirali nacis
Od 19. februarja bo v Kinodvoru na ogled film Maria, ki spremlja zadnji teden v življenju legendarne operne dive Marie Callas: Čilski režiser Pablo Larrain se po filmih o Jacqueline Kennedy (Jackie) in princesi Diani (Spencer) vrača s tretjim delom neuradne trilogije o slavnih, tragičnih ženskah 20. stoletja.
Pariz, leta 1977. Maria Callas ima 53 let in že več kot štiri leta ni nastopila pred občinstvom. Nekdanja operna diva zdaj živi osamljeno. Zdravnikov se izogiba, da bi bil njen vsakdan znos
Streli v olimpijski vasi.
Ko so pripadniki Črnega septembra, militantne frakcije palestinskega Fataha, 5. septembra 1972, med münchensko olimpiado, šokantno ugrabili in pobili enajst izraelskih športnikov in trenerjev, je ameriška televizijska mreža to kalvarijo ves čas neposredno prenašala – to je bil prvi neposredni prenos terorističnega napada v zgodovini. Film September 5 se prilepi na ABC-jevo ekipo, ki – pod taktirko glavnega producenta (Peter Sarsgaard), šefa operacij (Ben Chaplin), mlajš
Carpe diem.
Spomnite se Ljubezenske zgodbe: ko je Jenny (Ali MacGraw) končno srečna, dobi redko bolezen in umre. Ali pa se spomnite Cvetja v jeseni: ko je Meta (Milena Zupančič) končno srečna, umre. In ja, njen srčni zastoj deluje kot oblika redke bolezni. Natanko to pa se tudi zgodi v romanci Živiva v času: ko je Almut (Florence Pugh), velika, nagrajena, michelinska chefinja, nekdanja umetnostna drsalka, končno srečna, ko torej končno trči ob Tobiasa (Andrew Garfield), moškega svojih sanj, in d
Carrie
Letošnjo Noč grozljivk bo 31. oktobra ob 19.00 v Kinodvoru otvorila De Palmova Carrie (1976), absolutna filmska klasika, najboljša grozljivka, posneta po romanih Stephena Kinga. Začne se v slow-motionu: šestnajstletna Carrie (Sissy Spacek), sramežljiva, naivna, zatrta, zmedena hči stroge, puritanske, fanatične krščanske fundamentalistke, Margaret White (Piper Laurie), tipična outsiderka tiste dobe, dobi med gimnazijskim tuširanjem prvo menstruacijo, ker pa je v spolni vzgoji tako podhranj
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.