• Heni Erceg

    Heni Erceg

    15. 7. 2011  |  Mladina 28  |  Hrvaška

    Jezus na vidiku

    To, da naj bi bil Split turistično mesto, je pravzaprav velika zabloda. Resda je te dni, ker je priljubljen cilj tujcev, ljudi v njem kot listja in trave, toda zdi se, da je vse to le privid in da bo mesto pod Marjanom šele postalo prava turistična meka, pomembnejša od svetišča v Lurdu, privlačnejša celo od Međugorja, tega svetovnega romarskega središča, kjer Marija že leta zdravi vse po vrsti in ne sprašuje za ceno. V tej sicer ostri konkurenci bo kmalu, če bog da, imel možnost zmagati prav Split, in to zgolj in samo zaradi vizionarstva svojega župana. Človeka, ki vse noči ne spi, ker si beli glavo, kako v Split privabiti turiste, a jim pri tem ne ponuditi samo priskutne Sodome in Gomore, tistih razuzdanih megakoncertov na plažah, ampak tudi kaj takega za dušo, krščanskega, pa vendarle donosnega.

  • Neuničljivost nacionalizma

    Malo je besed in pojmov, ki bi se jih tako držalo negativno mnenje ali javno izraženo zaničevanje kot besede in pojma nacionalizem. Mirno lahko rečemo, da je javno takšen odnos svetovno veljaven, saj se niti tisti, ki izražajo navdušenje nad svojim narodom ali pa delujejo v obrambo njegovih pravic, ne bodo niti za trenutek odpovedali obsodbi nacionalizma. Ponosno se celo reče nacija, tudi takrat, ko ne šteje niti milijona prebivalcev, trdno pa bo vsakdo pribil, da nacionalizma seveda ne sprejema. Skratka, nacionalizem je grda beseda, morebiti v javnem življenju ena najgrših.

  • Alternativa

    V vročičnem slovenskem političnem poletju je SDS predstavila svoj razvojni program »Slovenija zmore več«. Stranka se v političnem kaosu vladne krize predstavlja kot resna politična alternativa, ki ve, kako rešiti težave, in ima v strokovnem svetu ljudi, ki bodo jedro prihodnje ministrske ekipe. Gre za logičen zastavek predvolilnega dokumenta za prihajajoče predčasne volitve. Večja je težava z vsebinskimi zastavki. Med njimi je še posebej pomemben in usoden eden od predlogov za spremembo ustave. Slovenija naj bi v ustavi zamejila odhodke države za financiranje javne porabe na največ 45 odstotkov BDP. Zamisel je všečna, toda zgrešena. V politično najstabilnejšo pravno institucijo želimo vnesti zahtevo, ki je ekonomsko najbolj dinamična in jo potrebujemo za obvladovanje ekonomskih ciklov. S takšnimi ekonomskimi sidri trgov, zlasti finančnih, ne moremo obvladati, lahko pa povzročimo dodaten politični kaos, tokrat celo z ustavno intonacijo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    15. 7. 2011  |  Mladina 28  |  Kolumna

    Novo rojstvo tolarja?

    Malokdo še dvomi, da je reševanje Grčije že spodletelo. Kljub temu se velika operacija posojanja denarja in hkratnega usihanja nesrečne države nadaljuje. Trojka komisija, evropski svet in evropska centralna banka si kupuje čas in hkrati počasi kuje nadomestno strategijo za propadlo neoliberalno politiko zategovanja pasu, ki krizne države obravnava kot protektorate in jih kljub pomoči potiska vedno globlje v blato.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 7. 2011  |  Mladina 28  |  Pamflet

    Pred zaprtim bazenom

    V Kopru je na volitvah vnovič gladko zmagal župan Boris Popović. Mož je očitno izjemno priljubljen, saj je zbral kar 70 odstotkov glasov, medtem ko je njegov največji konkurent zbral vsega 20 odstotkov. Zmagal je že tretjič po vrsti z orjaško prednostjo, ki sploh več ne spominja na volilno tekmo. A on niti ni osamljeni primer, enako zmaguje Bojan Šrot v Celju, Zoran Janković v Ljubljani in Franc Kangler v Mariboru. Največja slovenska mesta delujejo po istem kopitu, kjer protikandidati sploh nimajo možnosti za enakopraven spopad.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 7. 2011  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Kdo od koga?

    Ne gre za obrabljeno vprašanje o kuri in jajcu. Pa vendar: kdo je bolj gnil, novinarji časopisa News of the World, ki so vohunili za znanimi in manj znanimi, jih zasledovali in jim prisluškovali, ali javnost, ki je iz tega časopisa z vsakokratnim nakupom naredila najbolj prodajano čtivo na Otoku? Seveda so bolj gnili novinarji. A javnost ni brez odgovornosti. Toda poglejmo ta razmerja naprej: kdo je večji nestrpnež, Zmago Jelinčič ali novinar, ki vsako njegovo nestrpnost objavi? Po analogiji bi morali tokrat krivdo naprtiti Jelinčiču. A ni res, Jelinčič je proizvod prav tistega novinarstva, ki se v isti sapi zgraža nad njim.