Heni Erceg

4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Hrvaška

Padec imperija

Vse skupaj bi lahko spremljali s precejšnjo cinično privoščljivostjo in zraven dodali še tisto obvezno modrovanje: »No, kaj smo vam ves čas govorili!«, kajti škandalozni padec ekscentrične vladajoče druščine na Hrvaškem je enak doživetju vrhunskega nokavta, po katerem se ne pobereš več s tal. Toda za zmagoslavje pravzaprav ni prostora, kajti razmere so veliko resnejše, kot je videti, saj se Hrvaška v njih kaže kot eksemplarična tvorba, propadla država, ki odlično ponazarja smrt politike kot družbene dejavnosti. V udarnih novicah, ki kar prehitevajo druga drugo, v glavnih vlogah ves čas nastopata državni tožilec in vladajoča stranka. Zdaj so končno blokirali lastnino Hrvaške demokratične skupnosti, njene nepremičnine, račun, vse zaradi preiskovalnega postopka, ki poteka proti stranki na oblasti. Dogajanje je bilo popolnoma predvidljivo, a je vendarle v celoti presenetilo prav tiste, ki jih zadeva.

Jurij Gustinčič

4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Pod črto

Upori brez barikad

Pojem revolucije že desetletja dobiva nežnejše barve, najpogosteje se naznanja in izvaja ... brez barikad. Pariška komuna je le še oddaljen odsev. Leta 1968 je bila vsa Evropa pod vtisom dogodkov, ki so jih ustvarile mlade mestne generacije, predvsem po Franciji in Nemčiji; imele so vse - razen pravih barikad. Vodja mladih Rudi Dutschke je ironično opozoril, da zgodovinskih premikov ne bo brez provokacij, te pa niso bile boj na barikadah. Oblast je nekolikokrat uporabila policijo, vendar bomo vtis, ki ga je mlada mestna generacija naredila na preostali svet, bolje ponazorili z dejanjem, za katero se je, ne razumevajoč dogodke, odločil De Gaulle: kmalu zatem se je umaknil na svoje skromno posestvo na podeželju in ... tiho umrl.

dr. Bogomir Kovač

4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Ekonomija

Problem AUKN

Po letu dni delovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) z njenim delovanjem, razen njenih vzhičenih predstavnikov, ni zadovoljen nihče. Toda merila za presojo njenega dela niso preprosta. Politične presoje politikov, zlasti predvolilne, so večinoma usmerjene k privatizaciji javnega premoženja. Zato naj bi se AUKN v njihovih očeh kvečjemu spremenila v agencijo za prodajo namesto za upravljanje premoženja. Tudi strokovna javnost vidi v privatizaciji in razpršenosti državnega premoženja eno od rešitev sedanje krize. Zanimivo, pametni ekonomisti so v času velike depresije (1929-1933) videli prednosti kapitalizma pred socializmom v mehanizmu cen in ne v ključni korporativni lastnini. Politično-ekonomsko manj razgledani sodobniki pa v sedanji veliki recesiji očitno ne razumejo, da je problem v upravljanju in vodenju podjetij in ne v lastniški strukturi.

Janko Lorenci

4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Kolumna

Katera Slovenija?

Slovenija bo tudi po decembrskih volitvah živela naporno in negotovo - globalno-lokalna kriza se bo nadaljevala, socialne napetosti bodo naraščale, v težavah bo še naprej tudi EU. V takem skrajno zahtevnem obdobju bi Slovenija potrebovala močno vlado z visoko stopnjo zaupanja.

Bernard Nežmah

4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Pamflet

Za krasno svečo manj

Dan mrtvih je letos potekal pod geslom - sveča manj! Ministrstvo za okolje je sprožilo akcijo ozaveščanja, da z manj prižganimi svečami prispevamo k čistejšemu zraku. Človek ima kar slabo vest, ker je za starega očeta in staro mamo prižgal po eno svečo, namesto da bi oba združil s skupnim plamenom. Toda, če sprejmemo, da je akcija ministra Roka Žarnića vsaj nekoliko uspela, to pomeni, da se je za dva dni v letu nekolikanj zmanjšala polucija zraka.

Grega Repovž

4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Uvodnik

Pipištumf in nizozemska čebula

Slovenci smo ujeti v neke svoje resnice, ki z dejstvi nimajo veliko skupnega, nam pa uspešno gradijo lažne frustracije, pri čemer smo pripravljeni nasesti vsakomur, ki je pripravljen te frustracije še poglabljati.