• Maja Novak

    Maja Novak

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Ihta

    Pri veselem jaku

    »Ne jej, kadar bereš!« me je vse otroštvo hrulila babica, kadar sem zatopljena v Vinetouja, glodala čokolado ali napolitanke. Ukaz se je ob uri kosila ali večerje mutatis mutandis glasil: »Ne beri, kadar ješ!« in pogosto je bil nadgrajen s pojasnilom: »Knjiga ne spada na mizo!« Več

  • Napake in pasti turizma

    Turizem je konec avgusta v Evropi in drugod ena osrednjih tem razgovorov in razprav razgretih turistov in ekonomskih analitikov. Svetovni, evropski in slovenski turizem že peto leto zapored dosega izjemno rast in razvoj, statistika presega vse strateške napovedi. Turizem je očitno uspešno povezal demografsko in socialno podobo sveta, ponuja postmoderno utopijo razseljenega sveta. Slovenija je po letih iskanja našla pravo strateško pot turističnega razvoja, zelena destinacija pristnih doživetij, čutenje raznolikosti namesto vsakdanje množičnosti. V ospredju sta trajnostni razvoj in kakovost storitev, oboje pa je še vedno premalo povezano in razvito. Turizem je naša zgodba o uspehu, toda ne brez napak in pasti. Kaj torej storiti? Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Kolumna

    Bele vrane koristnosti

    Politike je mogoče razvrstiti na mnogo načinov. Samoumevna bi lahko bila, a ni, delitev na koristne in škodljive. Kaj je v politiki koristno, seveda dopušča različne razlage. Splošna definicija, ki pa vedno potrebuje preskus konkretnosti, bi se lahko glasila: koristen je politik, ki dela v korist velike večine ljudi v svoji državi (in morda širše), razmišlja socialno, vidi povezavo med družbo in kriznim stanjem okolja, se obdaja s potentnimi sodelavci, ne jaha na slabih čustvih in gleda bolj v prihodnost kot preteklost. Nekaj povejo primerjave z drugimi državami, pomemben pa je tudi dejavnik časa. Pred 20, 30 leti okoljskega kriterija v politiki sploh še ni bilo. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Dva leva

    V krempljih rdečega zmaja

    »V prvem berilu smo videli veliko znamenje, ki se je prikazalo na nebu: ’Žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd.’ Žena je dajala življenje. Zmaj, ognjenordeč zmaj, je prežal na življenje. Hotel ga je požreti, takoj ko bi bilo rojeno. In ker je bilo njeno dete vzeto k Bogu, je zmaj hotel škodovati ženi.
    Zmaj tudi danes ne neha besneti zoper življenje. Delovanje zmaja lahko odkrivamo na vseh področjih, kjer ni prostora za pravičnost in pravico, kjer ni spoštovanja človeka, kjer ni veselja nad novimi člani naše človeške skupnosti; povsod, kjer pravica enega lahko potepta pravico drugega ali celo drugega kot takega, povsod tam, kjer življenje vodi ideologija, namesto da bi ga vodila resnična skrb za skupno dobro vseh ljudi. Zmaj lahko rohni, je lahko glasen in celo nasilen, lahko bruha ogenj in žveplo. A je vendar zelo omejen v svojem delovanju.« 
    — Nadškof Stanislav Zore je v velikošmarenski homiliji z apokaliptičnimi prispodobami usmeril slovensko cerkev v mrak srednjega veka (Brezje, 15. 8. 2019) Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    V imenu Marije, Kraljice Slovencev

    V torek so slovenski mediji prejeli vabilo Nove Slovenske zaveze, društva, ki promovira ravnanje domobrancev v času druge svetovne vojne. V večini evropskih držav društva, ki bi poveličevala ravnanje kvizlingov med drugo svetovno vojno, ne obstajajo in ne morejo obstajati. Društva, ki so (vsaj delno) prikrito poveličevala fašizem ali nacionalsocializem po drugi svetovni vojni, so bila dolga leta značilna predvsem za Italijo in Avstrijo, kjer so se denacifikaciji in defašizaciji izognili. Še danes vidimo posledice tega v obeh državah. V Zahodni Nemčiji so ves čas – zaradi dolgoletnega nadzora zaveznikov in tudi razščiščenja, skozi katero je šla država na zahtevo mlade generacije po letu 1968 – prepovedana in nezaslišana. Več