• Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Hrvaška

    Dejavnik nestabilnosti

    Soseda sta se sprla zaradi parkirnega prostora, zapele so pesti in eden od njiju je pretepen in v predinfarktnem stanju končal v bolnišnici. Nič novega za Hrvaško, pa vendarle ta zločin iz sovraštva –pretepeni je bil Srb – razkriva vso absurdnost hrvaškega vsakdanjika. Izkazalo se je namreč, da pretepeni ni nikakršen četnik, kot ga je ljubkovalno imenoval dragi sosed, ki ga je na to napeljal možev srbski priimek, ampak je celo član vladajoče stranke in o tem generatorju sovraštva ne razmišlja kot o krivcu za vsesplošno grozljiv odnos do manjšine, katere pripadnik je, ampak je prepričan, da gre zgolj za dejanja posameznikov … Hkrati se je tudi izvedelo, da je napadalec zaposlen pri policiji in torej zagotovo prav tako član partije. Potemtakem smo dobili bizaren spopad na desnici. Hočem reči, ljudje bi se morali temeljito pozanimati, preden se lotijo pretepanja soseda s srbskim priimkom ali koga, ki govori ekavsko, kajti v resnici je prav ta lahko njihov partijski tovariš. Več

  • N'toko

    N'toko

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Je neoliberalizma konec?

    Po nekaj letih rednega pisanja kolumn me najbolj ob živce spravlja misel, da se moji argumenti ves čas ponavljajo. Saj ne, da bi želel ves čas pisati iste stvari, ampak me v ustaljene tirnice silijo odmevni dogodki in njihova obravnava v medijih. Zdi se, da se ves čas propagirajo iste politične rešitve, na katere se je treba neprestano odzivati. Tudi najbolj slaboumne ideje, za katere se mi zdi, da sem jih (skupaj z množico pametnejših komentatorjev) demantiral že tisočkrat, se vedno znova pojavljajo na naslovnicah in jih je torej treba znova in znova napadati. Včasih se vprašam: »A je to resnična narava tega dela? Da do groba ponavljaš ene in iste argumente, ne da bi se kadarkoli kaj zares spremenilo?« Več

  • Sedem veličastnih

    Vrh G7 v francoskem letovišču Biarritz konec avgusta 2019 je po pričakovanjih deloval kot slaba politična farsa. V soju žarometov majhnega omizja sta bila Trump in Johnson videti še bolj groteskna, nekdaj enotni elitni klub držav pa v krpanju multilaterizma povsem razglašen. Francosko predsedovanje naj bi bilo osredotočeno na probleme neenakosti, svetovne varnosti, podnebnih sprememb in trgovinskih vojn. V ozadju širšega kroga vabljenih so bila vnaprej pripravljena presenečenja, najprej že pred srečanjem z Rusijo, kasneje z Iranom, pa Brazilijo in Kitajsko. Dramatični vložki so postali mašilo izpraznjene vsebinske agende. Macron je izstopal z ambicioznimi pobudami, Trump z banalnostjo svoje diplomacije. Edina konkretna posledica srečanja je prgišče dolarjev za reševanje požarov v amazonskih gozdovih, ki je ujezil Brazilce. Drobiž za obliž nesposobnosti in nemoči G7. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Kolumna

    Preveč Grete?

    Pred letom dni je začela bojkotirati šolo, da bi opozorila na propadanje okolja. V nekaj mesecih je zbudila splošno pozornost, napolnila medije, zaslovela, danes je ikona. Zasluženo: na noge je postavila gibanje Petki za prihodnost, postala glasnica ekoloških strahov mlade generacije, predramila tudi neredke odrasle. A je marsikomu napoti. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Dva leva

    Iz Gileada z ljubeznijo

    »Gileadska republika,« je rekla teta Lydia, »ne pozna meja. Gilead je v vas samih.«
     — Margareth Atwood: Deklina zgodba Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Resna napaka vlade

    V zadnjem mesecu je v javnosti potekala debata, ali bo državni proračun sprejet – ima vlada zagotovljeno podporo ali ne, se bo zapletlo na relaciji med koalicijo in Levico. Vendar so to napačna vprašanja. Dejstvo je, da je proračun, kot ga je pripravila vlada Marjana Šarca – seveda dokument še ni dokončen –, v tem trenutku slab dokument, ki v spremenjenih mednarodnih okoliščinah že kratkoročno ogroža stabilnost države. Šarčeva vlada je oholo zavračala pozive, naj bistveno poveča investicije v gradnjo socialnih stanovanj, razen drugega tira (ki pomaga zgolj Luki Koper) ni predvidela nobene velike naložbe, ki bi imela multiplikativni učinek, ni pripravila bančnega zaledja za podjetja, ki jih bo prizadelo ohlajanje nemškega gospodarstva. Vse te stvari bi morale biti del proračuna, vendar niso. V enem letu ni bil narejen noben resen korak na vseh naštetih ključnih področjih, niti en korak ni bil storjen, da bi se začeli družba in ekonomija prilagajati porajajočim se novim okoljskim standardom, ki dejansko pomenijo industrijsko revolucijo. Proračun, kot je predviden, bi bil ustrezen za leto 2019. Za leto 2020, ki bo leto ohlajanja, pa je neprimeren. Več