-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Hrvaška
V fini, katoliški Hrvaški ni bilo opaziti nikakršnega razburjenja, spletni portali niso pregoreli zaradi obilice ogorčenih sporočil, katerih pisci bi se zgražali nad pravosodjem, ker je že drugič oprostilo dvojico morilcev, na ulice niso pridrli zgroženi veterani, ki bi zahtevali odstavitev sodnikov in pravico za žrtve. Le drobna notica je poročala o sodbi, s katero so dva pripadnika elitne enote hrvaške vojske oprostili krivde za pokol šestih prebivalcev vasi Grubori po »zgledno« izpeljani vojaški akciji Nevihta leta 1995.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Ekonomija
Prihodnost sveta bo očitno odvisna od uravnoteženja ekoloških, ekonomskih in etičnih rešitev. Trije E-ji so nova stara eko-socialna paradigma možne transformacije globalnega kapitalizma. Podnebne spremembe in družbena neenakost sta v središču teh političnih zahtev. Nuja zasuka je podobna tisti po letih 1950 in 1990, ko je bila v središču vrvenja Evropa, njen moralni imperativ miru, razvoja in blaginje. Tudi tokrat EU potrebuje pozitivno vizijo, zaradi notranjega populističnega nacionalizma in zunanjega prerivanja ZDA in Kitajske. Nova socialno obarvana zelena politika je hkrati politična agenda von der Leynove in Lagardove, dveh novih najvplivnejših političark EU. Toda zelena socialna reforma bolj poglablja kot rešuje protislovja sodobnega kapitalizma. Ekonomska bitka za naravo je dejansko politični boj za preživetje civilizacije.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Žive meje
Slovenska država ni ravno znana po odločni zunanji politiki. Nima samostojne strategije, ki bi kakorkoli odstopala od nareka EU, Nata in drugih predstavnikov dominantnih zahodnih sil. Naši funkcionarji se redko lotevajo težkih mednarodnih vprašanj, ki se jih direktno ne tičejo, z izjemo predsednika Drnovška v njegovi hipijevski fazi pa se tudi ne zavzemajo za reševanje humanitarnih kriz in sporov. Pri tem nenavadno izstopa zanimanje slovenske politike za Venezuelo, njeno javno izrekanje podpore neizvoljeni opoziciji, njena zavzetost za zahtevno repatriacijo Venezuelcev slovenskih korenin ... Kako se je vladna ekipa, ki kaže svetovljanskost in mednarodno ambicioznost na ravni kamniške občinske uprave, nenadoma zazrla proti daljnim karibskim obalam in ugotovila, da je njena sveta misija tam promovirati demokracijo in reševati »naše ljudi«?
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Kolumna
Bedni Adrijin konec je najnovejša, a najbrž ne zadnja v seriji sramot, ki nam jih politika rutinsko pripravlja s privatizacijo in razprodajo državnega premoženja tujcem. Privatizacija je Sloveniji naredila velikansko škodo, toda v političnih glavah se očitno ni premaknilo nič. V praznini se pač težko kaj premakne.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Pamflet
Grožnje Levice, da ne bo več podpirala vlade, so postale farsa. Njeni poslanci premieru in koaliciji očitajo, da ne upošteva njihovih pogledov in ne spoštuje podpisanih dogovorov. Imajo prav, toda prav imajo že vseskozi, le da vsakič na koncu popustijo. Venomer se ponavlja ista shema: predsednik vlade v sporu zaostri besednjak in zagrozi z drugačno vlado, Levica napove umik med opozicijske stranke, na koncu pa pride do pomiritve - Marjan Šarec nastopi s spravljivimi besedami, sprejmejo nebulozni in nezavezujoči kompromis in uporniška pristopna stranka spet dahne svoj – da.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Dva leva
»Da bi razumeli naravo Gretinega pojava, moramo demistificirati širše družbene odnose in njihovo kafkovsko bistvo, da bi uvideli korelacijo med Greto Thunberg, splošno infantilizacijo, ki jo vsiljuje trenutni javni diskurzivni model, in psevdo-receptivnim aktivizmom kot odrazom prikritega in narcističnega hiperindividualizma, za katerim je vedno denar ... Zgodba Grete Thunberg govori o zelenem korporativizmu, visoko donosnem informacijskem sektorju, večmilijonski lobistični industriji ... in četrti industrijski revoluciji, ki nam sledi.«
— Denis Švrakić o Greti Thunberg kot maskoti četrte industrijske revolucije (Prometej.ba, 29. 9. 2019) -
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Uvodnik
Zelo malo možnosti je, da v naslednjih tednih Levica ne bi odstopila od dogovora o sodelovanju, ki ga je podpisala s predsednikom vlade in vodjo vladajoče koalicije Marjanom Šarcem. Že od začetka poletja je namreč jasno, da so nazadnjaški in neoliberalni pogledi v tej koaliciji prevladali nad sodobnimi, ki jih je zagovarjala Levica – te bi težko opredelili kot ekstremno leve. Kar zagovarja Levica, so namreč zgolj stališča in ravnanja, ki so v skladu s sodobnimi usmeritvami po vsej Evropi, le da jih tam izvajajo tudi konservativne vlade, ker pač veliko bolj razumejo, kaj je sploh namen vlade in države, ter kako zagotavljati dolgoročno stabilnost in moč države v aktualnih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih razmerah.
Iskanje brez piškotkov ni možno
