• 19. 6. 2020  |  Mladina 25  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Hrvaška

    Rafael

    Takole je šlo, šmrk tu, šmrk tam, ena črtica pa še ena, prvi šus, potem drugi in adijo, pamet, dober dan, laž, samoprevara in paranoja. Kaj pa če pripadniki kakega naroda skupinsko postanejo hudi odvisniki, nepopravljivi povratniki, ki jim je glavo zavrtelo sovraštvo in so okuženi z besom, a se država kljub temu pretvarja, da je vse v redu? Dokler naroda vendarle ne prešine spoznanje, da je navsezadnje dosegel dno in da niže ne more pasti. Hrvaška – kjer je bilo seme že davno skrbno posejano in se je potem leta in leta, kot bi šlo za nežno rastlinico, gojilo sovraštvo do posameznikov, za katere je značilno karkoli drugega od zaželenih hrvaškosti, heteroseksualnosti, konservativnosti in nacionalističnosti – je dno končno dosegla z ogromnim transparentom, na katerem je pisalo: »Jebali bomo srbske ženske in otroke!« Dodan je bil ustaški U, transparent pa je bil razpet na eni od zagrebških ulic, le streljaj od sedeža policijske uprave. Več

  • Pandenomika

    Pandenomika je skovanka, namenjena razumevanju nove ekonomske realnosti v času pandemije covid-19 in po njej. Pandemijska kriza je spremenila makroekonomsko in poslovno okolje, prinaša nov trikotnik trga, države in civilne družbe, drugačna spoznanja o preživetju kapitalizma. Negativne cene blaga in denarja, neposredno denarno financiranje gospodinjstev, različne oblike temeljnega dohodka so nekatera od njih. Lahko inflacija ponovno postane problem, bodo države za preživetje brez zadreg uporabljale permanentno zadolževanje, tudi občasno kolektivno razvrednotenje dolgov ... Ekonomska logika se spreminja, nenavadni ekonomski ukrepi se gostijo, odkloni postajajo normalni. Toda pandenomika bolj razkriva stara nasprotja, kot pa jih premošča. Zato je nova normala bolj dokaz nevzdržnosti sistema kot način njegovega premoščanja. Covid-19 je očitno zgolj nova kriza v nizu katastrof sodobnega kapitalizma. Več

  • N'toko

    N'toko

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Žive meje

    Kam s policijo?

    V zadnjih tednih se je bilo povsem nemogoče izogniti posnetkom uličnega vstajništva po vseh ZDA. Na socialnih omrežjih smo levičarji delili viralne posnetke policijskega nasilja nad civilisti, desničarji pa viralne posnetke protestniškega nasilja nad stavbami – ne glede na politična prepričanja pa smo se vsi znašli v razpravah o policiji, kakršne pri nas niso pogoste. Ubiti George Floyd je ves svet potegnil v debate o njeni vlogi v družbi, o njenem nasilju in rasizmu. Hkrati pa se vse to dogajanje zdi milijone kilometrov daleč, zaradi česar se pogovori o reformiranju ali ukinitvi policije redko dotaknejo našega okolja. Le kaj lahko v vaški Sloveniji odnesemo iz razprav, ki potekajo v zahodnih metropolah? Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Kolumna

    Je ljudi preveč?

    Z (začasnim?) umikanjem epidemije v ospredje znova prihaja kriza okolja in pogosto se zastavlja vprašanje: je na tem svetu ljudi preveč? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Pamflet

    Manjkajoči protesti

    Ko so v ZDA in po Veliki Britaniji izbruhnili protesti proti rasizmu, so množice v besu podirale spomenike trgovcem s sužnji ter z barvnimi napisi obračunale s spomenikoma Krištofu Kolumbu in Winstonu Churchillu. Sam sem kot reporter v Moskvi avgusta 1991 ob neuspelemu puču zoper Gorbačova doživel erupcijo protestnikov zoper komunizem, ki so z bagerjem, kamionom in z vrvmi podrli orjaški spomenik Feliksu Dzeržinskemu, šefu zloglasne tajne policije v letih po oktobrski revoluciji. Podobno usodo je dve leti pred tem doživel romunski diktatorski voditelj Nicolae Ceausescu s svojimi spomeniki vred. Rušenje spomenikov ni novum, novi so kraji, ki so se od vzhoda premaknili na zahod. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Vrnimo se na začetek

    Konec preteklega tedna smo na uredništvo dobili kratko pismo. Pisala nam je slovenska zamejka iz Madžarske, ki že dolga leta živi in dela na akademskem področju v Budimpešti. Ni vprašanje, ali Janez Janša dejansko preslikava madžarski model v Slovenijo, temveč ali madžarski model odziva na Orbána ponavljajo tisti, ki so zavezani demokraciji, je zapisala. Žal se zdi, da delajo enake napake, je zapisala. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Dva leva

    Kot leta 94

    »Tiskovni predstavnik Slovenske vojske Marjan Sirk je poudaril, da so kar dvakrat dobili napačne informacije.
    Novinar je Sirka vprašal, kaj so pripadniki Slovenske vojske počeli na meji z Italijo. Sirk je poudaril, da vse določa policija, zato je treba vprašanje nasloviti nanjo. Pojasnil je še, da ni čisto res, da vojak pri opravljanju naloge varovanja meje ne sme uporabljati orožja. Vedno se lahko brani, sicer pa je to odvisno od presoje situacije, je pojasnil. Vojakova naloga je predvsem, da varuje sebe in policista med izvajanjem policijskih opravil.«
     — Nastop predstavnika za tisk pove veliko, ne le o incidentu na meji, ampak o razsutem stanju Slovenske vojske nasploh (MMC TVS, 11. 6. 2020) Več