Imunski sistem zanikovalcev genocida

Vlado Miheljak

13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Dva leva

»… Borut Pahor, ki ga javnost pozna po njegovi državotvornosti, dostopnosti, osebni integriteti in svetovljanski drži, je kot nekdanji predsednik države zaznamoval politični prostor, zdaj pa se prvič pojavlja kot obraz blagovne znamke. Njegovo dolgoletno javno delovanje in osebna zavezanost zdravemu načinu življenja, med drugim tudi kot strastni maratonec, ga naravno umeščata v vizijo podjetja Medex, ki že več kot 70 let navdihuje s prehranskimi dopolnili iz čebeljega panja. V Borutu Pahorju je podjetje prepoznalo sogovornika, ki zna te vrednote nositi z dostojanstvom, karizmo in prepričanjem. … Za tiste, ki si upajo biti naravni – zgodba se šele začenja.«
— Prepričani zanikovalec genocida v Gazi Borut Pahor je postal ambasador Medexove kampanje za zdravo in dostojno življenje (Iz propagandnega oglasa družbe Medex)

Nikakor nisem prepričan, da je v sicer podnebno ugodni sredozemski Gazi zdaj življenje zdravo, ter da so izstradani in izžejani otroci ohranili dober imunski sistem. Dvomim tudi, da bi ga Medexovi preparati lahko izboljšali. Prepričan pa sem, da je izbor Boruta Pahorja, na katerega so prilepili zveneče atribute (svetovljanstvo, osebna integriteta, dostojanstvo …), za ambasadorja in obraz kampanje podjetja za prehranska dopolnila, cinizem brez primere. O. K., res je bil izbran pred izpadom kariere (zanikanje genocida v Gazi), a zato ni bil izbor nič manj zavržen. Pahor ni od včeraj in na njegovo persono in podobo se veže veliko negativnih vsebin, ki vsaka posebej odvrača kolikor toliko dostojno podjetje, ki ima spoštljiv odnos do svojih konzumentov in javnosti nasploh, da bi ga izbralo za obraz blagovne znamke. Spomnite se samo izpada na maturantski paradi davnega leta 2015, ko je skrajno primitivno spodbujal najstniške dijakinje: »Ajde, miška mala, gremo! To mi deli, to mi deli.« Tudi če bi se mu pripetil samo ta eksces, bi bilo preveč. Takrat je bil Pahor predsednik republike. Resen predsednik resne države bi moral po takem izpadu pri priči odstopiti. Pa se je raje opravičil. Samovšečno opravičilo je bilo še perverznejše.

In po seriji podobnih ekscesov ga ugledno podjetje opremi z osebnostnimi superlativi in postavi za ambasadorja svoje kampanje! Khm, ko boste zaužili njihove preparate, se spomnite Gaze in podob mrtvih, pohabljenih, sestradanih otrok ter si recite: »Na zdravje, Medex! Na zdravje, Pahor!«

Problem fenomena Pahor niso samo podjetja, ki iščejo promotorje zgolj po prepoznavnosti, brez etičnih meril, ampak tudi mediji. Pahor je morda eden najbolj tipičnih ekscesnih politikov, do katerega so mediji praktično anemični, če ne že kar zaščitniški. Po ekscesih à la »Miška« mu mediji več ne bi smeli dati dihati. Seveda ni vprašanje, ali tovrstni ekscesni politiki lahko pridejo v medije, ampak kako pridejo. Tudi problematični politiki seveda spadajo v medije. Pa še kako. A ne kot vabljeni razlagalci družbene in politične stvarnosti, ampak kot predmet kritične medijske obravnave. Konkretni Pahor pa je bil vsa leta, vsem bizarnostim in ekscesom navkljub, osrednja figura interpretiranja političnega trenutka. In zato so mediji soodgovorni za njegovo nesankcionirano promocijo zavržnih idej. Podobno kot ob mnogih drugih, za katere ni problem, da v medije zaidejo, pač pa v kakšni vlogi se tam pojavljajo. Denimo, Grims, ki kljub ekstremnim stališčem ne sedi na medijski zatožni klopi, ampak je razlagalec ene od resnic. To je nekakšna sprevržena BBC-jevska metoda uravnoteženega soočanja. Pripelješ v studio predstavnika neke zlagane interpretacije, ga soočiš z diametralno nasprotno, po možnosti tudi zlagano, in predpostavljaš, da je v preseku dveh laži resnica.

Pahor je res enkraten pojav. Ustvarja ekscese in opravičila. V paketu. Čisto možno in verjetno je, da se bo, če bo presodil, da je ogrožena njegova javna podoba ali celo njegov poslovni interes, opravičil tudi za Gazo.

Ambivalenten odnos pa že vsa leta vlada med Pahorjem in njegovo stranko. Odkar je od pokojnega Janeza Kocijančiča prevzel stranko, je ta njegova talka. Čeprav jo je vseskozi instrumentaliziral, se nikoli ni zares z njo istovetil. Ob izpadih glede Gaze se je ta ambivalentnost spet pokazala. Nihče se menda ne strinja z njim, a tisti, ki imajo pomembno vlogo v stranki, se sprenevedajo. Predsednik stranke Han je povedal, da ga, kljub posameznim zahtevam, ne morejo izključiti iz stranke, ker da ni več član. Manjkala je samo besedna zveza, da ga »k sreči« ali »hvala bogu« ni treba sankcionirati. Zanimivo pa je, da se do Pahorjevega izpada ni opredelila Tanja Fajon, kljub temu da je ne le bivša predsednica stranke, ampak tudi aktualna zunanja ministrica. A spomnite se, karkoli že je v času njenega predsedovanja stranki počel Pahor, pogosto tudi neposredno na škodo SD, se je vedno izognila kritiki. Kot da bi mu bila kaj dolžna!?