• Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Hrvaška

    Normalnost nasilja

    Nenadoma je bil predsednik parlamenta v obraz rdeč kot kuhan rak. Gorje! Pa ga menda ja ne bo kap zaradi razprave o zahtevi po odstopu ministra za zdravje, burni, vendar nepomembni, saj so zahteve opozicije glede na vojaško disciplino desne vladajoče večine tako ali tako zgolj folklora? Ne, ubožec je bil kot iz uma, ko je ena od opozicijskih poslank opisala, kako je na svoji koži občutila grozljivo, nečloveško ravnanje s pacientkami v hrvaških bolnišnicah. »Privezali so me za roke in noge in začeli abrazijo pri živem telesu. Maternico so mi izpraskali brez anestezije. To je bilo 30 najmučnejših minut v mojem življenju. Tako je videti 30 minut poniževanja vsake ženske od nekaj tisoč,« je ta ženska pogumno spregovorila o svoji izkušnji po spontanem splavu in izgubi otroka. Kot rak rdeči predsednik pa je v besu komajda izjecljal: »Kolegica, prosim vas, ne govorite o tako intimnih stvareh. Spravljate me v zelo neprijeten položaj.« S tem je razkril svoj resnični odnos do ženske, katere maternica je postala mračni predmet pohujšanja, tako rekoč žaljivka, »zelo intimna stvar«, o kateri se ne razpravlja na javnem kraju, kaj šele v parlamentu.

  • Problem plač

    Oktobrska plačna pogajanja, rebalans proračuna in fiskalni evropski protokol razkrivajo podobne zadrege Šarčeve in Cerarjeve administracije pred štirimi leti, davnega 2014. Toda razlika je očitna. Pred štirimi leti je tedanji finančni minister Mramor pohitel z novim proračunskim okvirom, Šarčeva vlada pa z njim zavlačuje. Kupuje politični čas s problematičnimi ekonomskimi pristopi in domačijskimi razlagami svojih zgrešenih predstav. Proračun je ogledalo vsake vlade, kot osnutek nove dobe ali rebalans početja starih oblasti. Toda prav plačna pogajanja razkrivajo izbiro nesprejemljivega, zaradi enotnega plačnega sistema, evropskih fiskalnih pravil in pogajalskih zapletov. Rubikon izsiljenih ekonomskih izbir in politične nemoči nove vlade.

  • N'toko

    N'toko

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Žive meje

    Izvor diskriminacije

    Ne vem, kakšne številke bi prikazale uradne ankete, ampak iz medijev in s spleta bi sklepal, da se ima večina vplivnih moških na svetu za žrtve diskriminacije. Samo v zadnjem mesecu smo lahko spremljali Boscarolove mučeniške krike o »sovražnem govoru proti podjetnikom«, pijanske blodnje sodnika Kavanaugha o diskriminaciji »pridnih očetov« in Plestenjakove zaskrbljene analize o prihodnosti moške vrste. Medtem je Nova24 TV še naprej servirala zgodbe o tem, kako so pošteni Slovenci zaradi migrantov postali drugorazredni državljani, Vesna Vuk Godina pa nas je poučila, da »sovraštvo do moških neprijetno spominja na antisemitizem v času Hitlerja«. K temu dodajmo še zaskrbljene opazke o ukinitvi svobode govora med politično tviter estrado, pa se nam oriše zares nenavadno stanje duha: pripadniki najvplivnejših družbenih skupin z največjim medijskim in finančnim zaledjem se počutijo kot zatirani razred, ki mu ni dovoljeno govoriti. In kar je še bolj bizarno, mnogi jim dejansko verjamejo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kolumna

    Dober dan, Butale

    Prodajanje NLB razgalja vso bedo slovenske politike. Pod ceno prodaja kokoš, ki nosi zlata jajca in bo kupcu, ki bo tri četrtine banke dobil recimo za milijardo in pol, že prvo leto prinesla kako milijardo dobička (številka izhaja iz primerjave dobička NLB in že prodane NKBM). NLB je samo delček klavrne zgodbe: kar so komunisti-socialisti nekoč postavili na noge, demokrati-kapitalisti po letu 2000 na veliko razprodajajo tujcem. In delajo državi velikansko, nepopravljivo razvojno in vsakršno škodo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Molk pri izbirah

    Parlamentarni izbor novega ustavnega sodnika je odpisal profesorja ustavnega prava in publicista Andraža Terška. Neverjetno, ta, ki bi bil idealen, je za poslansko večino neprimeren.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Dva leva

    Tito še živi

    Sodnik: »Povejte nam torej, glede na kaj se čutite krivega.« Obtoženi Broz: »Priznam, da sem član ilegalne komunistične partije Jugoslavije; priznam, da sem propagiral komunistične ideje komunizma, da sem proletarcem razkrival vse krivice, ki se jim godijo. Vendar pa ne priznam buržoaznega sodišča, ker se čutim odgovornega samo svoji komunistični partiji.«
    — Transkript zaslišanja Josipa Broza v t. i. bombaškem procesu leta 1928

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Neumnost

    »Pričakujem, da bo za delnice med malimi vlagatelji še kar nekaj zanimanja, saj gre za za najboljše slovensko podjetje,« je z nekaj pridržka v glasu izjavila predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga Lidija Glavina v hotelu Union, ko sta skupaj s predsednikom nadzornega sveta Damjanom Beličem javno oznanila, da država nadaljuje prodajo NLB. Ampak ima prav: NLB je trenutno res eno najboljših slovenskih podjetij, z izjemnim donosom in dobičkom. In slovenska vlada ga prodaja, čeprav je vnaprej jasno, da take banke in podjetja v tem trenutku kupujejo zgolj špekulanti. Ker vedo, kako izjemen posel je do kosti obrati takšno regionalno banko. Nakup NKBM se je lastniku, podjetju Biser Bidco S.a.r.l., poštnemu predalu v Luksemburgu, neizmerno izplačal. V dveh letih so z dobičkom poplačali nakup. In tudi takrat smo vnaprej vedeli, da se bo to zgodilo. Darilo špekulantom.