Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Pamflet

Molk pri izbirah

Ustavni sodnik, ombudsman in župani

Parlamentarni izbor novega ustavnega sodnika je odpisal profesorja ustavnega prava in publicista Andraža Terška. Neverjetno, ta, ki bi bil idealen, je za poslansko večino neprimeren.

Od vrhovnega pravnega arbitra je namreč pričakovati, da je avtoriteta, ki seže onkraj strankarskih preferenc. In res: profesor Teršek je branil levičarje in skvoterje Roga, obenem pa kot pravni škandal kritiziral proces v zadevi Patria, ki je demoniziral voditelja SDS Janeza Janšo. Mož, ki na prvo mesto postavlja konsekventno razmišljanje, ne glede na svoje simpatije ali antipatije do vpletenih akterjev. Imel je resda kar opazno podporo v poslanskih skupinah LMŠ, SD in celo SNS. SDS ga ni podpirala, a imela je vsaj argument: stala je za mednarodno pravno korifejo profesorico Verico Trstenjak. Toda kandidat bi dobil vseeno lahko 46 glasov, ko bi ga podprla večina izmed štirih članov oz. podpornikov koalicije, kot so SMC, Desus, SAB in Levica. A tu ni pomenljivo to, da ga niso podprle, temveč, da se o njem sploh niso izrekle. Torej niso niti navedle, zakaj ga ne podpirajo. Ko je v ZDA za vrhovnega sodnika kandidiral Brett Kavanaugh, so nasprotniki njegovega imenovanja na široko utemeljevali razloge proti. Demokratski senatorji so brez skrivalnic natančno izrekali očitke o moralno spornem kandidatu. Vse je bilo jasno: republikanci so ga podprli zaradi njegove kariere in svetovnega nazora, demokrati so pobijali njegovo integriteto zaradi obtožb o seksualnih nadlegovanjih izpred desetletij. Na Slovenskem pa nič. Ustavni pravnik Miro Cerar, ml. o kandidatu ni podal denimo pravne kritike, Alenka Bratušek in njeni tudi niso izustili, zakaj ga ne podprejo, enako stranki Luke Mesca in Karla Erjavca. Ko bi morali spregovoriti, so raje molčali. In rezultat: formalno izjemno kompetentni kandidat, ki kot publicist temeljito pojasnjuje argumente v pravnih kontroverzah, je neprimeren za ustavnega sodnika. Brez razvidnega sporočila, kaj je profesorju Teršku umanjkalo, da bi lahko dobil njihove glasove podpore. Ergo, poanta je enostavna: novi ustavni sodnik mora biti s svojim dosedanjim delom blizu četvorki - SMC, Desus, SAB in Levica. Katastrofalna popotnica.

Hkrati poteka tudi razpis za novega varuha človekovih pravic. Mediji resda predstavljajo nekaj imen, ne pa vsebin dela predlaganih kandidatov. Med njimi najdemo doktorja mikrobiologije Gorazda Pretnarja. Mož je dolgoletni aktivist v borbah za varovanje okolja. Za njim so leta dela, ki govorijo o njegovi vztrajnosti. Pred desetletjem je protestiral zaradi nevarnega atrazina v prekmurskih vodovodih in dosegel zaprtje nevarnih črpališč. Bil je eden prvih borcev zoper plinski terminal v Tržaškem zalivu, ob okoljski tragediji na Vrhniki v zadevi Kemis je preiskoval in opozarjal na nevarne posledice kontaminacije vode, zraka in zemlje, ob množičnem pomoru čebel je izpostavljal usodnost uporabe določenih pesticidov, pisal in razkrival o kontaminaciji v bolnišnicah z legionelo, izpostavljal nevarnost uporabe acetoklora in glifosata. Skratka, varuh zdravja tako ljudi kot živali in rastlin na Slovenskem. Idealni lik ombudsmana? Množični mediji ga še niso zapazili.

V igri so kajpak izbori županov. Med kandidati za mariborskega glavarja je tudi podjetnik Saša Arsenovič. Ko je zbiral podpise podpore, je v demokratično kampanjo vpeljal kupovanje glasov. Podpisnikom kandidature je namreč ponujal v plačilo – golaž. Po razkritju te rabote je spremenil taktiko in se v župansko tekmo pognal s podporo SMC. Cerarjevi, ki so zavrnili ustavnika Terška, so našli svojega paradnega konja.

Medijska hiša Planet Siol je na začetku izpostavila grobo manipulacijo celjskega župana Bojana Šrota, ki je dal natisniti zadnjo številko mestnega glasila kot hvalnico svojemu županjevanju. Politična zloraba javnih sredstev par excellence. Toda v drastični obliki to počne ljubljanski župan Zoran Janković z mestnim glasilom Ljubljana. Tri mandate, 12 let po cca 10 številk na leto, skratka stotino samopromocijskih številk je na račun mestnega budžeta investiral v svojo slavo. In vse teče, ne da bi Računsko sodišče, vlada in politične stranke sploh poskusili ustaviti to brezpravje.

Profesorica novinarstva Sandra Bašić - Hrvatin je v pogovoru za Siol jasno izpostavila, da mestni listi sploh niso množični mediji, ki bi se držali profesionalnih standardov, obenem pa naredila pomenljivo primerjavo s sodbo Ustavnega sodišča, ki je potrdilo referendum o Drugem tiru. Tam je prvotni zakon padel, ker je vlada v propagandne namene nakazala le sama sebi sto tisočakov, nasprotnikom pa nič. In kaj počno Janković in podobni? Iz javnega denarja plačujejo kampanjo sebi.

Zloraba, ki vpije do nebes. Smešnica demokracije. Brutalna antidemokracija. Toda nacionalna televizija in osrednji mediji, ki so pikolovski tudi v najmanjših političnih rabotah, s svojim molkom tvorijo najmočnejši podporni blok največje politične korupcije. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.