• 5. 5. 2023  |  Mladina 18  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Hrvaška

    Komentar / Suženjstvo na Hrvaškem

    Že kakih pet ali deset minut sem stala pred blagajno v trgovini za vogalom in čakala, da mlada blagajničarka reši težave s kartico. Prestrašena in neustrezno usposobljena za svoje delo je, ker je bila vrsta kupcev vse daljša, jaz pa vedno bolj živčna, končno izdavila, da bo poklicala poslovodkinjo. Prikazala se je izžeta, utrujena ženska, očitno kažoč, da ji je vsega dovolj, tudi mene, in me povabila v svojo pisarno. Takoj ko sem vstopila v to »pisarno«, luknjo, še najbolj podobno kokošnjaku, stisnjeno med škatle v velikem skladišču, brez oken in zraka, je razdraženost zamenjala tiha osuplost nad tem svetom nevidnih, tistih, ki jih, ko tavamo med policami s hrano, sploh ne opazimo. In vendar so tu, te ženske – moški ne opravljajo tega »ženskega« dela – da bi bile ljubeznive, da bi nam stregle, prenašale naša vprašanja in izpolnjevale želje.

  • Komentar / Brez jasne agende

    Strah hodi po Evropi, strah inflacije, in vse sile so se združile v sveti vojni proti njemu. Besedišče Komunističnega manifesta iz davnega leta 1848 je uporabno tudi za novodobni ekonomistični manifest. Inflacija je namreč primarna tržna anomalija, zahteva združitev vseh ekonomskih sil, poziva k političnemu prevratu dosedanje neoliberalne ekonomije. Komunistični manifest je leta 2013 že postal del Unescovega programa Spomin sveta, novi ekonomski manifest očitno še čaka na vpis v program Prihodnost sveta. Sedanja inflacija je očitno trdovratnejša in bolj sistemska, njeni vzroki in pasti pa globlje od običajnih razlag in pričakovanj. Njena podoba v EU je diferencirana in sporočilna. Inflacija je staro ekonomsko zdravilo za vedno nove politične zablode. Danes je nevarnejša na socialnem kot ekonomskem področju. V Sloveniji je za tretjino višja od evrskega evropskega povprečja. Vladna stran in opozicijski vrh sta (ne)razumevanje inflacije javno demonstrirala na aprilski interpelaciji proti vladi. Lepo je živeti v državi s takšno politično avantgardo, njena strašljivost presega inflacijski strah.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Kolumna

    Komentar / Distanca, ne ekvidistanca

    Večini volivcev se zdi janšizem nevaren, okroglima dvema tretjinama pa vsaj moteč. Oboje ni samo občutek, ampak dejstvo. Navedimo nekaj primerov.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Komentar / Bitka za smrt

    Zakoni, ki jih je lansirala vlada, padajo eden za drugim. Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o RTV, nato o uporabi sledilnih naprav v rokah davčne uprave, zdaj še o množičnem vrednotenju nepremičnin. Proti predlogu dikcije zakona proti mučenju živali protestirajo kmetje in veterinarska stroka in še in še.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Dva leva

    Komentar / Fantom osamosvojitvene vojne

    Osamosvojitvena vojna? A, dajte že mir. Če že kaj, potem kvečjemu operetna vojna. Seveda je z vidika žrtev ne le vsaka še tako omejena vojna in vsak spopad, celo nasilni prepir za šankom tragičen. Toda vsak, katerega spomin in IQ presegata kapacitete obojega pri zlati ribici, ve, da to, kar se je tistih nekaj dni junija 1991 dogajalo v Sloveniji, ni bila vojna. Prej »posebna vojaška operacija«, kot je tragično, a nadvse obsežno in resnično ukrajinsko-rusko vojno cinično označil Putin. Vendar takrat, leta 1991, ni imela JLA prav nobenega namena okupirati slovenskih mest, notranjosti slovenske države in zamenjati političnega vodstva. Denimo tako, kot so Sovjeti leta 1968, ko so s tanki zatrli praško pomlad, zamenjali Dubčka za Husáka. Nameni JLA so bili veliko preprostejši. Zgolj prevzeti oziroma si povrniti nadzor nad mejnimi prehodi in carinskimi kontrolami. A če bi poveljniki teritorialne obrambe upoštevali takratno Janševo nerazsodno evforijo in fatalizem in bi napadli kasarni v Šiški in Mostah, bi se vojska odzvala drugače. Pa ne zaradi slepega sledenja Miloševiću, ki je že takrat skušal vsiliti svoj vpliv v narodnostno sicer še heterogeni JLA, ampak iz čisto sindikalistične solidarnosti in obveze. Slovenija je bila že zdavnaj izgubljena za vse iluzioniste unitarne in avtoritarne države. Vsi veliki boji pa so se zgodili mesece in leta pred junijem 1991, vendar ne na bojiščih z orožjem, ampak s civilnodružbenimi akcijami in teoretskimi refleksijami meja svobode in demokracije. In zdaj se oglašajo razni peterleti, pa hojsi, pa vsi častilci in malikovalci »vrednot osamosvojitve« ter grozijo, ščuvajo, lažejo. A takrat, ko so se ta polja svobode in demokracije osvobajala, jih ni bilo nikjer. Kakšna pa je bila Peterletova vloga ali – bog pomagaj! – Hojsova v procesih demokratizacije in suverenizacije Slovenije? Tudi Janša, ki se sam v svetu predstavlja kot disident in politični zapornik (doma ima kar nekaj težav s prepričljivostjo), je imel v obdobju, ko so se bíli boji za demokracijo, omejeno vlogo. Ko je nehal hoditi po komunističnih božjih poteh (v Jajce, Kumrovec in drugam), se je sicer boril za enakopravnost slovenskega jezika v JLA, kar je bilo na simbolni in načelni ravni pomembno, a nič bolj kot nasprotovanje ignoranci Appla, Netflixa, dela avtomobilske industrije, kar zadeva opremljanje naprav z vmesniki z možnostjo izbire slovenskega jezika. No, ta prizadevanja so ga pustila, ko je bil na oblasti in je imel vpliv, popolnoma ravnodušnega ...

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Uvodnik / Slediti denarju

    Zgodovinar dr. Božo Repe v nosilni temi v tej številki kot eden izmed sogovornikov opozori na pomembno zgodovinsko vzporednico med današnjim časom in Slovenijo med obema vojnama, vzporednico, ki je bila doslej prezrta. Pri kulturnem boju, ki ga izvaja desnica, pravi Repe, gre v resnici za preverjen koncept iz časa med obema vojnama, ko je bilo vse – mediji, sindikati, izobraževanje, ustvarjanje javnega mnenja nasploh – strankarsko razdeljeno, posredno ali neposredno pa so to financirali vladajoči, ki so v obdobju vladanja »parkirali« denar za sušna leta, ko so bili v opoziciji. »In prav to Janša uspešno počne še danes,« zaključi Repe.