John B.: Electrostep

John je docela dober znanec slovenske publike, pa tudi svetovnih DJ-jevskih miz; njegova kultna osebnost, samozadostni ironični hiper ego in nenavadnost pa ga delajo posebnega v svetu uniformnih jungle/drum and bass DJ-jev, ki pretežno ne odstopajo od klasičnega urbanega (tako oblačilnega, kot glasbenega) obrazca. John je stajliš retro klovn; šminker, ki v klub pride v obleki ter ki namesto Adidasovih znojnikov...

Accordion Tribe: Lunghorn Twist

V tujini se jih je prijela oznaka "all star band". Ne skoparijo s pohvalami. Da ne gre za običajne "piarovske" rabote, je razvidno že iz glasil, kjer se pojavljajo. Res, šele ob desetletnici prve postave harmonikarskega plemena, nekaj menjavah v zasedbi in končno ustaljeni peterici je toliko bolj jasno, da gre za stalno, v marsičem organizacijsko naporno, a zato glasbeno toliko zrelejšo in ves čas izzivalno...

Voivod: Katorz

Ker so se pri založbi Nuclear Blast očitno med drugim specializirali tudi za oživljanje že zdavnaj mrtvih in skorajda pozabljenih zasedb, je tokratna pridobitev oživitev skupine Voivod.

Eyeceeou: Samo bedak in sila

"Mi smo semena, zasajena v sivi kraj, pomlad je v nas, ne čakaj na maj," v komadu Lepota po mariborsko pravi Eyeceeou, tamkajšnji reper, na svojem prvencu. Kombinacija rim, v katerih se nizajo znani izrazi, obrazi, fraze in prava mariborščina (polna slavizmov namesto lublanskih anglizmov), morda prvih nekaj postaj na CD-ju še ne prebija do stropa, vendar nato v kotalečem se nizu komadov kot Pi in Mali...

Tool: 10.000 Days

Visokokultna kalifornijska četverica Maynarda Jamesa Keenana, žile utripalke benda, na globalni progresivni sceni že 15 let predstavlja tisto, o čemer v domačem glasbenem peskovniku sanja Siddharta: filtrat trenutnih alternativnih rockovskih stanj, iskanj in spominov na psihedelični angst minulih obdobij.

Sinister: Afterburner

Ena izmed vzdržljivejših zasedb evropskega death metala, ki je seveda v dolgoletni karieri doživela kopico vzponov in padcev, si je s tem ploščkom dokončno zaprla pot k bolje prodajani robi na glasbenem trgu. Death metal stare šole s kančkom melodike, dobro mero godbene brutalnosti in celo občasnimi minimalističnimi sintetičnimi vložki.

Phoenix: It's Never Been Like That

" If I Ever Feel Better, " so prepevali pred leti, ko so bili za nekaj sekund najbolj svež evropski bend - in zdaj se očitno res počutijo bolje, saj nimajo več kaj dosti povedati. Francozi, ki so kljubovalno trdili, da jih domači trg ne zanima, zdaj pojejo o Napoleonu - in če gre njihovi najnovejši ponudbi eklektičnega, hibridnega soft-rocka (za katerega je neki fen na Amazonu zapisal, da ga je nemogoče opisati...

Boards of Canada: Trans Canada Highway

Škotski duo se po lanskem albumu The Campfire Headphase vrača z zelo podobnim načinom lotevanja lastne elegične glasbe, s katero nas odpelje skozi meglene in puščobne kanadske pokrajine. Uporaba precej minimalističnih elektronskih prijemov in enostavnih ritmov je še zmeraj navzoča, vrhunec ploščka pa je uvodna skladba Dayvan Cowboy, po kateri se vrstijo atmosferična in precej neartikulirana glasbena klatenja,...

Cut Chemist: The Audience's Listening

The Audience's Listening je bila zadnje mesece v hiphop krogih ena težje pričakovanih plošč, in sicer predvsem zato, ker gre za prvenec Cuta Chemista, približno dobro desetletje precej dejavnega in opaznega didžeja in producenta, ki prihaja z zahodne obale ZDA. Cut Chemist je producentsko pot začel leta 1993, ko je izšla njegova mini kolažna kompozicija Lesson 4: The Radio, nekakšen poklon lekcijam 1-3, ki...

Deejaytime: Beli album volume 11

Kompilacija, ki jo lahko ne preveč občutljivo občinstvo butne v aparaturo in jo v celoti posluša. Priporočamo še porcijo alkoholne osvežilne pijače, ki dvigne temperaturo, če nimate ničesar za sinuse. In že teče ritem, ki ga ni mogoče ustaviti.

Akercocke: The Words that Go Unspoken, Deeds that Go Undone

Marsikdaj je moč zaslediti najrazličnejše hvalospeve o virtuoznosti in godbeni inovativnosti glasbenikov ali skupin, za katere se nazadnje izkaže, da so le pretkani prijemi promocijskega oddelka. Vendar pa se v zelo redkih primerih včasih izkažejo celo za resnične, in kar zadeva skupino Akercock so več kot resnični.

Fatboy Slim: Why Try Harder - The Greatest Hits

Zadnje leto je bila izdana kopica best of plošč izvajalcev, ki so elektronsko glasbo iz fanovskega undergrounda in klubov popularizirali med širše festivalske in radijsko-televizijske mase. Prodigy so izdali enojni do trojni CD Their Law s singli iz obdobja 1990-2005, Massive Attack so zbirko poimenovali Collected, trenutno zadnji v seriji kompilacij prvorojenih velikanov elektronske glasbe pa je Fatboy Slim;...

Peaches: Impeach my Bush

Kanadska atrakcija Peaches, ki si je z elektroclash in disco-punk zvokom, mešanim s provokativnim in kontroverznim izrazom vulgarne antiseksistke in domine hkrati, izborila svojstveno nišo v polju popularnoglasbenih posebnežev in ekscentrikov, je postregla s tretjim albumom.

DJ Hype: Dubplate Killaz 2 - Return of the Ninja

Kot pove Hype na priloženem DVD-ju, posname vsako leto en miks; če je sreča, celo dva. Inovator in progresor je na tem bonusu odškrnil predstavitev oseb iz kataloga založb True Playaz in Ganja. Fino je videti drobce mikserske umetnosti, še primerneje je poslušati jih.

Brina: Pasja legenda

Pasja legenda je vešče napravljena in se (predvsem z odkrito glasbeniško ambicioznostjo) kosa z drugimi iz bere novodobnih folkijev. Vsekakor se nova glasbena postava pevke Brine Vogelnik, v kateri igrajo Drago Ivanuša, Nino De Gleria, Jelena Ždrale, Blaž Celarec in Luka Ropret, spretno giblje v transžanrsko zgrajeni, prefinjeno aranžirani in odigrani godbi na "ljudski" podlagi z vse močnejšim avtorskim pečatom.

Mick Karn: Three Part Species

Nekdanji basist skupine Japan se je preteklih 20 let kalil v zasedbi JBK, svojo veščino pa je dokazoval tudi v sodelovanju s priznanimi glasbeniki kot Kate Bush ali David Torn. Three Part Species je njegov sedmi solo album, na katerem se po pretiranem koketiranju s sodobno elektroniko vrača k svojim glasbenim koreninam.

Johnny Cash: American V: A Hundred Highways; Personal File

V filmu Brainstorm (1983) vedno ekspresivni Christopher Walken igra znanstvenika, ki izumi napravo v obliki nadrealistične čelade, s katero lahko posnameš svoje občutke in jih v neokrnjeni obliki, z vso silovitostjo in na vsa čutila, deliš z vsakim, ki si upa aparaturo povezniti na glavo. Zaplete se, ko nekemu uporabniku med snemanjem nepričakovano odpove srce, naprava pa namesto adrenalinskih užitkov posname...

Gibonni: Unca Fibre (Vodič za brodolomce i anđele čuvare)

Dalmatinec, ki besedo patos piše z veliko začetnico. Z obsežnimi glasbenimi aranžmaji, z velikimi imeni, ki mu pomagajo ustvarjati zvoke. Pogledal sem ga v živo (dekletom in ženam se je trgalo), petkrat preposlušal tale CD, se pogovarjal z njegovimi oboževalci in tistimi, ki mislijo, da nima pojma, pa svoje duše nisem uspel preseliti na morje.

The Red Chord: Clients

V bolj premočrtno orientirani ponudbi založbe Metal Blade ni mogoče ravno pogosto naleteti na zasedbo, kot so Red Chord, katerih godbena ponudba je kar domiselna zmes ultra hitrega death metala, hardcora in grinda, ki se seveda odlično dopolnjuje z moderno sintetično produkcijo.

Scott Walker: The Drift

Ime Scott Walker mnogim bralcem najverjetneje ne pove veliko, če pa se ozremo kakšnih štirideset let nazaj, v obdobje mladosti rock glasbe, se bo večina spomnila velikega čezoceanskega hita "The Sun Ain't Gonna Shine Anymore", ki ga je izvajal kot član takrat izjemno popularnega ameriškega tria The Walker Brothers. Ti so se sredi šestdesetih postavljali ob bok Beatlom, a se je njihova slava končala dosti prej, kar...

Quantic: An Anouncement to Answer

Pri brightonski založbi Tru Thoughts so jubilejno stoto izdajo rezervirali za svojega hiperaktivnega zastavonošo Quantica. Pri šestindvajsetih letih ima mladenič s tole plato vred za sabo že štiri samostojne albume, dva s svojo skupino, pa še par jih lahko naštejemo, ki so rezultat njegovih stranskih projektov.

Haemorrhage: Apology for Pathology

Z iznajdbo Carcass in pathological grinda je ta nemudoma dobil množico zapriseženih sledbenikov, med katere so se vpisali tudi španski Haemorrhage, ki se kot vsi ostali grind patologi ukvarjajo predvsem s seciranjem obolelih notranjih organov in ostalimi ne ravno prijetnimi obolenji človeškega telesa.

TC 1 in MC Lowqui: Mixed and Dispatched Volume 1

TC 1 (ki ga ne gre mešati s tistim TC-jem, ki je imel letošnji drum and bass hitič Deep ) je na letošnjem gostovanju v štirki s Stress Levelom predstavil trendovsko vizijo liquid duba, ki se vleče še od Hospitalovih povojev. Po eni plati ali nekaj ploščah jim je TC 1 soroden, pa vseeno manj speven in temnejši.

Placebo: Meds

Najboljši bendi na svetu so redko med najbolj pridnimi, ampak multinacionalnemu trojcu gre dobro tudi glede kvantitete. Feni se kregajo, ali so to še vedno "novi Placebo" ali gre za vrnitev k bolj "starim", ampak roko na srce, razpon ni bil nikoli tako gromozanski. Meds je natanko tisto, kar bi od sultanov angst-rocka tudi pričakovali: na moreč način hkrati melodična in težka mojstrovina, lepljivo temni...

The Stroj: Cona/The Zone

"Being a machine, never felt so good!" zaključi uvodno filozofsko kontemplacijo oziroma prvi komad novega, tretjega albuma zasedbe The Stroj skrivnosten glas z vzhodnoevropskim dialektom in nas iniciira v novo poglavje in nove dimenzije te naše neobičajne zasedbe.

Chieftains: The Essential

Ne segajte po ponaredkih, irski utrip se piše z veliko začetnico le, če ga pospešijo Paddy Moloney in njegovi Chieftains, več kot 40 let in več kot 40 plošč ambasadorji folk izročila. Američane so učili irskega stepa, ko je svetovna atrakcija Riverdance še srala v plenice, in leta 1979, na bržčas največjem koncertu v zgodovini, v dublinskem Phoenix Parku zbrali Janeza Pavla II. ter 1.350.000 navadnih smrtnikov.

Hexstatic: Pick n' Mix

Britanski dvojec Hexstatic, sicer bolj znan po svojih avdio-vizualnih nastopih in avtorski muziki (pred dvema letoma je izdal soliden album Master View ) kot po didžejevskih setih, je sestavil izjemno eklektičen miks; v slabo uro muzike mu je ratalo stisniti pretežno starošolski hiphop, soul, rock in funk. Glasbeno se fanta sprehodita skozi zadnjih 40 let popularne godbe, najdlje se zadržita v 70. letih.

Turbo Angels: mi smo za ...

Turbo Angels so pravzaprav bleda kopija Atomikov Haromikov. In to bi bilo edino, kar bi morali vedeti o njih, če se med kopico (pod)povprečnih priredb, ki jih igrajo v svoji narodnozabavni turbo maniri, ne bi pojavila še njihova pevka Maša, ki se je v srbskem zaporu pred časom poročila s kontroverznim Kristijanom Kamenikom. Kasneje se je od njega tudi ločila, brati pa je, da sta se spet združila. Lepo.

DJ Fresh: Escape from Planet Monday

Na svetu je nekaj glasbenikov s psevdonimom Fresh, toda tale naš iz džungle drum and bassa je zelo markanten možakar, ki mu pri 28 letih pripisujejo celotno paleto nazivov - od oboževanega do osovraženega. Če kaj, mu ne gre odrekati talenta, ki ga je vgradil v nekaj največjih uspešnic drum and bass sveta zadnjih let; od The Nine, Submarines (tokrat na CD-ju časti domestic cold war različico) ali Nitrous,...

Crazed Farmers: Because

Opraviti imamo z neverjetno muzikaličnim odredom podivjanih farmarjev, ki ritualno preganjajo obsedene normalnosti in vsakdanjost ter slavijo divjo romantiko in terapevtski odklop. Njihovo obešenjaštvo in stilizirana južnjaška ameriška zahojenost, cepljena z udarnimi in neposrednimi zvoki nebrzdanega rock'n'rolla, ameriških tradicionalizmov, raztrganih struktur in soničnega hrupa, raztopi zavore, zatrese drobovje...