Eskimo Recordings Presents Headman: Dance Modern

Za psevdonimom Headman stoji Švicar Robbi Insinna, ki ima - za razliko od premnogih sodobnih didžejevskih biznismenov in trotlproducentov, ki ne slišijo dlje od svojega kovčka s ploščami - kaj raznoroden okus in dlje od zadnjih treh mesecev segajoč spomin. Dlje? Tja do začetka osemdesetih, ko sta se tudi na Radiu Študent vrtela uvodnik in epilog pričujočega ploščka, Mice Or Monster, novovalovski funk ansambla...

William Shatner: Has Been

Dame in gospodje, kapitan James T. Kirk, poveljnik vesoljske ladje Enterprise iz ponarodele televizijske filmske nanizanke Zvezdne steze. Jep, William Shatner se je moral posloviti od statusa resnega igralca prav zaradi drznega raziskovanja galaksij, ki pa mu je po drugi strani prineslo zvezdniško slavo v oglaševalskih krogih. Postal je prvi glas televizijskih reklam, kar je vnovčil tudi na avtorskem področju.

Pacific Heights: Borne Together

Ko je pred dvema letoma Matty iz Concord Dawn našteval prihajajoče obete iz dežele kivijev, je omenil tudi Pacific Heights. Za tem vzdevkom se skriva Devin Abrams (član benda Shapeshifter), čigar prejšnji izdelki so spominjali na Blamea in podobne tvorce počasnih, temačnih atmosfer, čeprav so že zveneli zanimivo.

This is Bungalow - A DJ Mix by Le Hammond Inferno

Čeravno se je, posebej po enkratni miškulanci Pool Position (+ + + + +, Bungalow '99), napeto čakalo, kaj bosta naslednjič zmiksala Berlinčana Le Hammond Inferno, so rezultati kaj borni. Novi zbirki redkosti in paradnih konjev iz Bungalowove kovačnice z elektroniko dobro podmazanega popa namreč še kako manjka tempa in iskrivosti, s katerima je gnal na plesišče Pool Position, namesto norega "almost mixed" ...

The Upbeats

Dvojec iz one strani globusa, točneje novozeladskih otokov, prav te mesece postaja na ostanku planeta znan kot eden največjih obetov drum and bassa za prihajajoča leta, preboj pa se je začel ob skupnem nastopu z Bad Company UK, ki so jih kolonizatorsko odpeljali v svet. Ob prvem poletnem singlu zanje, ki še para, služi njun februarski albumski prvenec (torej pred odkritjem) kot retrospektiva ali najava obetov.

Progression Sessions 10 (Germany Live 2004)

LTJ Bukem tokrat v dveh urah in četrt predstavlja nov eksperiment, ki kritikom potrjuje teorijo, da nekateri DJ-ji vrtijo s spiskom komadov ob mešalki; na obeh diskih namreč predstavlja isto zaporedje 14 komadov, ki jih prispevajo plamenice njegovih liquid frekvenc (Makoto, Catch 22, Mathematics...).

Avgust Stanko: Slovenske narodne

Še kar nepretenciozen naslov za izbor najboljšega, kar je zaigral najlegendarnejši slovenski harmonikar Avgust Stanko. Mojster je bil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia, kjer se je prvič pojavil že leta 1928 in tam ostal do svoje smrti leta 1976... Stvari so (bile) vsaj v začetku odigrane v živo in pevci, ki jih spremlja ali ki ga spremljajo, so - jasno - prav tako legende radia iz časov brez...

Isaiah Owens: You Without Sin Cast the First Stone

Petje, prenašanje "gospela", torej pridiganje skoz pesem je še eno redkih področij, kjer se slastijo "avtentiki", željni starih črnskih vokalnih oblik na Ameriškem. Potem ko blues v glavnem igrajo le še redki, večinoma pa folkiji in folkloristi, med potujočimi polprofesionalnimi kitarskimi evangelisti še vedno vstane kakšen, ki prebije običajno.

Holly Williams: The Ones We Never Knew

Se talent deduje? Če se, potem 23-letni Holly Williams ne primanjkuje predispozicij za uspeh. Holly je namreč vnukinja legendarnega Hanka Williamsa, ikone ameriške (ne samo country) glasbe, hči country odpadnika Hanka Williamsa jr. in polsestra country anarhista Hanka Williamsa III. Drži, njena rodbina ima uporništvo v krvi. Vsak od Hankov je na izvirno ekscesen način zaznamoval svojo generacijo.

Regurgitate: Deviant

Švedi Regurgitate že kar nekaj časa uspešno lomastijo po grind core sceni, tako da ne bi smeli biti popolna neznanka v omenjeni ponudbi. Zadnji plošček pa začuda prinaša veliko bolj punkersko nastrojeni grind core kot bi se lahko pričakovalo. Tako Regurgitate tvegajo, da za prenasičeno, razvajeno uho kažejo v dolgočasni zvočno/godbeni podobi, saj ni ne duha ne sluha o redko izvirnih elektronskih in metalskih...

Teebee: The Legacy

O pomenu Teebeeja za drum and bass dovolj pove dejstvo, da je njegova založba ob njegovem prvem singlu leta 1995 preprosto zamolčala dejstvo, da je Neanglež. Zvok je bil že takrat tolikanj prepričljiv, da je mladi Norvežan bil prvi osvajalec otoški plesišč. Vmes je žanr doživel eksplozijo produkcije, kralj teme pa je na tretjem albumu ustvaril zapuščino, ki je dolgo ne bo načel zob časa.

Sonic Liberation Front: Ashe a Go-Go

Cedejka je na nevarnem robu preveč “naravnega” branja kulturnega eklekticizma. Staro in milijonkrat zapisano reklo, da imajo vse godbe svoje korenine v Zahodni Afriki, se zdi, SLF jemljejo malce preveč zares in ohlapno.

Le dust sucker

Nemški dvojec zelo nazornega imena, ki verno opisuje učinke njegove muzike, se je lotil polmrtvega telesa dratarstva z elektronskimi orodji, vsaj tako zamazanimi in nepredvidene zvoke proizvajajočimi kot je vinil z ovitka njunega prvenca. Le Dust Sucker, ki si je že zagotovil mesto v zbirkah pronicljivejših didžejev - preverite: Michael Mayer, Fabric 13 - dostikrat zveni kot banda s sintetiko oskrbljenih...

Dry Kill Logic: The Dead and Dreaming

Ker nu metal že kar nekaj časa slušateljem ne ponuja kaj pretresljivega ali neobičajnega, tako tudi Američani Dry Kill Logic ne ponudijo kaj novega. Če z uvodno pesmico DKL še nakažejo možnost neobičajnega pristopa tetoviranih mladcev do moderne kitarske godbe, ta možnost v naslednjih nekaj minutah kaj hitro nepovratno izpuhti, saj se pred nami nenadoma odpre precej prazno in u...

Peshay: Jammin'

Pol desetletja po prvencu je tukaj tretja avtorska zbirka komadov, ki nam jo posveča Peshay. Sicer je najprej nuja povedati, da je Paul Pesce odličen DJ, ki se je prebil že zdavnaj in še vedno lepo dviga plesišče, toda produkcija je drugačna zgodba. Nekdanjega Goldiejevega protežiranca pri izdelavi novih skladb očitno vleče nazaj k temačnim in džunglističnim izvorom, kar ni nelogično; predor k vrhu lestvic na...

Kammerflimmer Kollektief: Cicadidae

Izjava kitarista in elektrofonika Thomasa Weberja "vodje kolektiva" - čudna antinomija - v opisu početja združbe povzemajoče draži, da so "jazzovski mutant, ki je posegel po bobnbasu". Res, slehernik se potemtakem raje zapiči v minglanje elektrofonskega in "živo-akustičnega" v njihovi godbi, kar je itak precej star, žvečeni problem. Manj je govora o izidu, o skoz prakso danem produktu.

Severina: Severgreen

Če je Severina zakon, o čemer podpisani nikoli ni dvomil, potem luknje v zakonu ne predstavlja njen izjemni amaterski pornič, marveč prav pričujoči plošček, ki, razširjen z multimedijo, kapitalizira prav prisotnost odsotnega. Se spomnite jugoslovanske zastave z izrezano zvezdo, ki je zavihrala po razpadu SFRJ? Severgreen ji je na las podoben.

Renegades of Funk 3

Sestrinska založba znamenite Renegade Hardware se imenuje Renegade Recordings in se desetletje posveča obetajočim ustvarjalcem, ki jih zvočno niso mogli uvrstiti v Hardware-zvok. Sčasoma so takratni obeti kot Total Science ali Future Cut odrasli, na tokratni mešanki izpod prstov Holdtighta pa predstavljajo 24 del novih in vsekakor znanih imen.

Electric Tea: Asociacije

Vprašanje je, kaj bo s projekti, ki jih v zadnjem času zalaga mariborski azil. Kaj bo z nadaljevanjem roka in rokenrola, ki ga je kljub temu, da tega pri nas še niso uradno priznali za enakovredno umetnost, v času, ko bodo ministrstvo za kulturo prevzeli narodnobuditelji. Že sedaj so razne pravoverne novorevijaške ekipe pobirale ogromno denarja, zdaj bo še težje.

Leonard Cohen: Dear Heather

Kanadski bard, pripadnik reda združenega srca, ki je 21. septembra letos dopolnih 70 let, se je zadnjič oglasil pred tremi leti z dokaj komorno pesmarico Ten New Songs. No, tudi ostali Cohenovi albumi ne ponujajo ravno muzike za ples, vendar je bil Ten New Songs prav posebno monoton, k čemur je po vsej verjetnosti prispevalo umetnikovo prebivanje v Los Angelesu, ki s svojim apokaliptičnim vrvežem ni pisan na kožo...

George Strait: 50 Number Ones

Nobenih ekscesov v zasebnem življenju, brez izpadov v javnosti, brez ekstravaganc na odru, nikakršnih provokacij v tekstih in nobenih eksperimentiranj z glasbenim izrazom. Z eno besedo, George je že skoraj četrt stoletja Strait, če naj se zopet poigram z njegovim priimkom, ki mu pristoji, da mu bolj ne bi mogel.

Arto Lindsay: Salt

Kako se stvari sučejo. Protagonist novomeškega šumenja najdrznejše sorte iz časov benda DNA vodi svoje paralelno življenje subtilnega popevkarja, stihoklepca lirike, zagonetnih žgečkljivih verzov, ki jih poje v maniri križanca med pevci bossa nove in mrrmrača Cheta Bakerja. Točno tam nekje, samo da je manj sladek, kakor njegov brazilski kolega Caetano Veloso.

Zmelkoow: Plošča

Kar malce smo se bali za SLO bende, ki smo jih še nekaj let nazaj hudo cenili. Kaj bodo prinesli novi projekti Orlekov, MI2 in Zmelkoowcev? Levičarski Orleki so se za redne nastope na radiju Dur morali prodati samemu vodji in Zboru za republiko. MI2 so posneli solidno ploščo, ki pa jih ni ravno katapultirala na top liste. Zmelkoow pa...

Dave Burell Full-Blown Trio: Expansion

Pianist, erudit Dave Burrell je na tem posnetku čisto izjemen - vtem ko docela resno prevprašuje jazzovsko zgodovino, je še nonšalanten, duhovit, razprt. Avtorsko gradivo jemlje iz nikoli dovolj poznanih, nikoli dovolj preverjenih širjav med ragtimom, Jellyjem Rollom Mortonom, Serjožo Kurjohinom, evropskimi konkretisti in Cecilom Taylorjem, ena pa je “za oddih” odigrana solistično - z...

Jungle Sound the Bassline Strikes Back

Glede na dejstvo, da so posamični komadi iz tokratne Kaosove izdaje hudi hiti, smo se posamičnih delikates (na prvem disku) izpod rok Adam F.-a in Fresha že dodobra naužili, vendar ne zasitili; težek jump-up na koreninah džungle in na krilih teme rojeva kompozicije, zlepljene iz celotnega bobenbaserskega spektra. Fresha razganja od kreposti in njegova dela kot Living Daylights ali Kingston Vampires (z združbo...

Necrophagist: Epitaph

Kdor si misli, da je death metal že zdavnaj pokazal in izrabil vse svoje atribute, se močno moti, kajti čupavi Necrophagist lahko marsikomu ponudijo precej zanimivo zvočno izkušnjo. Močna, hitra, dinamična in tehnično dovršena godba je tisto, s čimer lahko Necrophagist mirne duše prepričajo slehernega pristaša moderne kitarske glasbe, ki ne hlepi samo po zvočnem zapisu brezglav...

The Mass: City of Dis

Med tako imenovano žanrsko težko umestljivimi bendi so se pojavili še Američani The Mass s prvencom City Of Dis, ki ga odlikuje resnična, živopisna in energična godba. Na kratko bi se lahko za The Mass zapisalo, da so več kot obetaven jazzmetalcore bend, ki pa v sebi vešče skriva še druge potenciale brezčasne godbe.

Anthony Rother: Popkiller

Po vseh letih predanega vijačenja in po vrsti po jakosti izenačenih albumov bi si človek pač mislil, da je Anthonyju Rotherju zaupati vsaj v toliko, da, čeravno ne bo vedno znova odkrival Amerike, tudi ne bo izdajal muzike pod svojimi, resda visokimi standardi. Napaka. Namesto minimalističnega, a prefinjenega elektra enega (kljub turškemu poreklu!) najvidnejših negovalcev Kraftwerkovega izročila se je na...

Jon Madof: Rashanim

Nedavni gostje na gromkem odru so poželi deljena pričevanja "uhoslušcev", toda vsi so se izmazali z avtentifikacijsko sodbo, da je v živo, se pravi elektroakustično, trio Rashanim manj hermetičen kakor na plati (nič manj elektroakustično dan v poslušanje). Da vse skupaj vendarle ni tako "preprosto", je bila dobrohotnejša poanta, ki vedno rada išče dobrobiti v niansah, najde dobro besedo za sceno, nje prakso.

Nancy Sinatra

Nenehno vračanje istega? Pa poglejmo. Globalno estrado rolajo bejbe, ki jim takoj, ko odkljukaš ali joške ali rit ali zgledno depilirane noge, zmanjka teksta in razlogov za javno udejstvovanje, kar prevedeno v jezik zmernega feminizma pomeni, da k popredmetenju ženske prispevajo več kot celoletna pornografska produkcija.