The Mass: City of Dis

Med tako imenovano žanrsko težko umestljivimi bendi so se pojavili še Američani The Mass s prvencom City Of Dis, ki ga odlikuje resnična, živopisna in energična godba. Na kratko bi se lahko za The Mass zapisalo, da so več kot obetaven jazzmetalcore bend, ki pa v sebi vešče skriva še druge potenciale brezčasne godbe.

Anthony Rother: Popkiller

Po vseh letih predanega vijačenja in po vrsti po jakosti izenačenih albumov bi si človek pač mislil, da je Anthonyju Rotherju zaupati vsaj v toliko, da, čeravno ne bo vedno znova odkrival Amerike, tudi ne bo izdajal muzike pod svojimi, resda visokimi standardi. Napaka. Namesto minimalističnega, a prefinjenega elektra enega (kljub turškemu poreklu!) najvidnejših negovalcev Kraftwerkovega izročila se je na...

Jon Madof: Rashanim

Nedavni gostje na gromkem odru so poželi deljena pričevanja "uhoslušcev", toda vsi so se izmazali z avtentifikacijsko sodbo, da je v živo, se pravi elektroakustično, trio Rashanim manj hermetičen kakor na plati (nič manj elektroakustično dan v poslušanje). Da vse skupaj vendarle ni tako "preprosto", je bila dobrohotnejša poanta, ki vedno rada išče dobrobiti v niansah, najde dobro besedo za sceno, nje prakso.

Nancy Sinatra

Nenehno vračanje istega? Pa poglejmo. Globalno estrado rolajo bejbe, ki jim takoj, ko odkljukaš ali joške ali rit ali zgledno depilirane noge, zmanjka teksta in razlogov za javno udejstvovanje, kar prevedeno v jezik zmernega feminizma pomeni, da k popredmetenju ženske prispevajo več kot celoletna pornografska produkcija.

Leeloojamais: Nextasy

Naši posavski muzičarji so očitno že v novi fazi svojega ustvarjanja. Nov izdelek je next - je po psihedeliji - je naprej od običajne zadetosti. Ne vem sicer zakaj je potem večina komadov tako mtvjevsko praznih in ne vem zakaj je ta njihova postpsihedelija tako že nekje slišana. Afterafter party bi si lahko zamislili povsem po svoje. Pa ne; v svoje debatne krožke umešajo še nekaj nakladačev, recimo 6pack Čukurja,...

Cunt Grinder: Reign is Continued

Ker v glasbenem undergroundu na srečo še vedno obstajajo nemoralni, nenormalni friki kot so zbrani v Cunt Grinderju, lahko računamo na nepopisno zvočno zabavo. Zamaskirana tolpa že z naslovnico nakaže popolno žalitev vsega svetega v metalski godbi in več kot uspešno nasmeji z besedili, ki jih dopolnjujejo zvočni izsečki nesreč, seksa in drugih družbenih lepot.

Zaklonišče Prepeva: Sellam Alejkum

Centralni komite Zaklonišča je z ustanovitvene parole nešto kao Džimi Hendriks jadrno presedlal na nešto kao Riblja čorba in malo za šalo malo za hec pretežno v enem od izumrlih jezikov z že ponarodelim albumom Novo vreme - stare dileme postal zastavonoša muzikantov zajebantov, ki srčno služijo ohranjanju balkanofilskega izročila ter ščitijo pred depresijo realnosti in mo...

Uusi Fantasia: Top Ten

Jedro Uusi Fantasia sicer tvorita DJ PP in Vilonki (ex Op:l Bastards), po pripovedovanju Randomov sodeč zagnana poharja in hidroponična pridelovalca, ampak na Top Ten jima gode, brenka in poje cel kup gostujočih muzikantov, kar je prispevalo k žlahtnosti in sočnosti prvenca.

Santos: Abrasive

Če se je komu, ampak samo za trenutek, zazdelo, da se je proizvodnja nalomljenih ritmov, da drum&bassa ne omenjamo, ujela v rutino oziroma inercijo in da so brejki postali predvidljiva bebipapa za po rajferskih merilih trezno ljudstvo, gre upajmo le za vtis z domačih plesišč. Prisluhnimo raje, kako se je lomljenja lotil Italijan Santos, za mamo Sante Pucello, ki je v založbo, ki jo vodi tudi v K4 slišani...

Roni Size: Return to V

Šmeker iz Bristola je, za prvi single iz še toplega albuma, dal MP3 formatu komada Out Of Breath teden dni prednosti napram vinilki - za keš, kajpada. Drugače je gazda za 18 vrnitvenih zadetkov zbral 21 večinoma recitatorjev in par pevaljk, ki se berejo kot kdo-je-kdo za britanskimi mikrofoni, ki so našim MC-jevskim pojmom oddaljeni kot kakovost otoškega nogometa.

Pungent Stench: Ampeauty

Če so Pungent Stench morebiti razočarali slušatelje s ploščkom Masters Of Moral Servants Of Sins, je zadnji zvočni izdelek dunajskih doktorjev bizarnosti popolnoma druga pesem. Ampeauty prinaša resnično oster smrad po neobičajnih seksualnih izkušnjah z odrezanimi bolnimi človeškimi udi v humorni in popolni zvočni izpovedi mojstrov poklica.

High Contrast: High Society

Drugi album v karieri prinaša gospodiča HC v adrenalinsko-pravljično-vitaminskem šponu na tekočih frekvencah, deloma slišanih že ob izhajanju posamičnih vinilnih singlov. Za visoko družbo primerna podlaga mestoma odnaša na krilih hitrih ritmov, drugič lebdi med prijetno zvenečo nedoločnostjo, spet ponese po sledi tropa iz Hospitala, ki ga predstavlja kot prvo ime trenutka, in g...

Miss Kittin: I Com

Miss Kitten, prvo (najeto) grlo electroclasha, čutni dekliški glas, ki je najprvo usodno zabelil izdelke Francoza The Hackerja, potem pa še vrste elektrotehnikov Felixom the Housecatom vred, je s samostojnim prvencem stopila iz sence. Mar bi tam ostala še nekaj časa.

Josh Abrams: Cypher

Ena izmed odlik premišljujočih in igrajočih godbe v produktivnejšem obronku jazza je, da so sposobni širiti svoj izraz, glasbeni besednjak in ga bogatiti v dialogu, polilogu z drugimi glasbeniki. Odlika je redka, saj je krog muzikantov, ki so sploh sposobni pogledati izza plank, vse bolj zožen. Čikaški basist Josh Abrams, nadavni gost Gromke, je del te srenje, ki šteje par sto glav.

Lublanski psi: Hrapavogrobo te ljubim / Drenjanje s sodrgo

Lublanski psi, kultni pank bend konca sedemdesetih in začetka osemdesetih je končno izdal tale dva cedeja. Na prvem so komadi iz sedanjega obdobja, na drugem je devet evergreenov iz časov originalne ekipe, iz katere je konec koncev ostal samo pevec Mario Šelih. OK, tudi turbo direktor KD Group in lastnik polovice Slovenije Matjaž Gantar, čeprav tisti z boljšim spominom k Psom za basista bolj štejejo Tofsija, ki je...

Tift Merritt: Tambourine

Da zna v predalčkih z bluesom, folkom in countryjem ločiti zrnje od plev, je še ne tridesetletna Teksačanka Tift (i)zbranemu občinstvu dokazala že na finem, žanrsko zaokroženem in scela avtorskem prvencu Bramble Rose (2002) s prgiščem trmastih songov o ljubeznih, ki prihajajo, o ljubeznih, ki odhajajo, in čustvenih usedlinah, ki se pri tem naberejo na dnu ženske duše.

Melodrom: Melodrom

Melodrom so pop melanholiki, so pop psihedeliki, so tehno patetičarji, so malce spolirani in celo skomercializirani Miss. Bee. So pa poslušljivi, ne preveč moteči, moderni, uigrani, tehnično skoraj brezhibni in celo malce erotični.

Jazz and Bass Session IV

Četrta v seriji kompilacij, ki jih od '96 izdaja eden prvotiskarjev bobenbasa ter ustanovitelj Formationa DJ SS, je metereološko malce zapoznela glede na mestoma lahkotne vibracije, ki bi jih predalčkali pod poletne. Slednje ne drži v celoti, če pogledamo tako spisek avtorjev kot časovni razpon, v katerem so izhajali posamični komadi (od lanske pomladi sem), in nenazadnje zvoku, ki se skozi 34 postaj razteza od...

Reverend Charlie Jackso: God's Got It (The Legendary Booker and Jackson Singles)

Opali raskav, grlen glas. Posnetki so iz sedemdesetih let, napravljeni za majhne komercialne in specializirane založbe gospela. Reverend Charlie Jackson je značilen predstavnik in nadaljevalec črnskega južnjaškega gospela, ki se ga je pelo in ob njem doživljalo "razodetja" vseh vrst. Sicer je bil doma iz Misisipija, a ga je pot profesionalnega pridigarja, "zafrkanta",...

Mortiis: Grudge

Očitno se je zamaskirani norveški škrat Mortiis naveličal solističnega ustvarjanja s klaviaturami v praznem cyber prostoru, tako da si je omislil še žive glasbenike in s tem postal prava zasedba. Tako prenovljeni Mortiis ponuja slušatelju pomehkuženo electro industrial pogruntavščino, ki jo je bilo že zdavnaj tega moč slišati v veliko bolj prepričljivi ponudbi kakšnih Nine Inch...

Napalm Death: Leaders Not Followers - Part 2

Ker Napalm Death že kar nekaj časa niso spravili skupaj spodobne zgoščenke, so se raje posvetili preigravanju skladbic drugih izvajalcev. Tako je pred nami že druga zgoščenka, ki jo tvorijo priredbe hard core metal zasedb iz osemdesetih let preteklega tisočletja. Napalm Death so se kot stari glasbeni znalci lotili obdelati/prirediti Dayglo Abortions, Attitude Adjustment, Hirax, Master, Siege, Anti Cimex in še...

Is it Rolling Bob? - A Reggae Tribute to Bob Dylan

Dylanove pesmi v reggae preobleki? Hja, po Axlovem metalsko baladnem trkanju na nebeška vrata ter po lanskih Gotta Serve Somebody, finem albumu Dylanovih gospelov, in soundtracku Masked And Anonymous, ki je serviral Dylana v japonščini, italijanščini, hip hop verziji in vokalni interpretaciji evrovizijske zmagovalke Sertab, je tu priložnost za preverbo kompatibilnosti z glasbenim kraljestvom drugega Boba,...

Nightlife 2

Andy C. pozna samo boljše ali izjemne izdaje, med slednje pa sortiramo sveža laserja, ki od minulega tedna izmenično nabijata opne zvočnikov nekam v sredo prostora. King Of Dubplates, ki še iz prejšnjega milenija nenadkriljivo dviga bobenbas na nivo organske glasbe in s svetlobno hitrostjo izmenjuje vinilke bolj hitro kot drugi CD-je. Na prvem disku (imenovanem The DJ ) razgrne 29 prototipnih kosov v 66 minutah,...

Danger Mouse: Grey Album

Da so miši lahko nevarne živali vemo vsaj že od sadističnega izživljanja Jerryja nad Tomom, da pa se enega didžejevskega miškota ustraši velika založniška korporacija je pa vendarle novost letošnjega leta. Prvi del zgodbe o Grey Albumu se začne še preden je bil Brian Burton a.k.a. Danger Mouse sploh rojen, natančneje, začne se leta 1968, ko je izšel The White Album (po mojem skromnem in nepoznavalskem mnenju)...

Sticks and Stones: Shed Grace

Da je klub Velvet Lounge čikaškega veterana, pihalca sijajnega zvena Freda Andersona malo pribežališče Čikagovcev, je že kar znano. Tam se je našel tudi trio, ki je kot Sticks and Stones postal eden hišnih bendov. So pa pretekla skoraj štiri leta, preden so bendu nadeli ime, še dlje je trajalo do prvega albuma. Shed Grace je njihov drugi. V triu so bobnar Chad Taylor, basist Josh Abrams in pihalka Matana Roberts.

Ambassadors 2

Germanska založba z raznoliko bobnajočim ducatom dvanajstih remiksov in novitet jaha proti organsko zvenečemu drum and bassu, a njegov zven ne moremo tlačiti prav v kak latin ali liquid predalček, čeprav včasih zavede tja. To, čemur v Tubingenu pravijo roots'n'future zvok, je bobenbas nove nemške generacije: z individualnimi ter kreativnimi, a na pop vlečočimi eksperimenti, rafiniranimi na tipični nemški...

Mandrillus Sphynx: Ban Music

Komur so, kljub temu, da sta se Fila Brazillia konec koncev izognila najbolj ostrim čerem, ki so ju parale tam okoli Jump Leads, šli še vedno na živce vokali na njunem zadnjem ploščku, bo vesel zalogaja funka, ki ga je pod izumetničenim imenom priložila polovica angleškega dua, Dave McSherry.

Big Foot Mama: 5ing

Poletna edicija enega naših najbolj klasičnih hardrokerjev. Čeprav resnici na ljubo niti s petingom noge ne ponujajo nič hudo presenetljivega. Nekaj hitov, hit video in kakopak bonus komad Bandiera rossa, pri kateri sodeluje tudi Pero lovšin, kakopak. Bolje poučeni verjetno veste, da so BFM nastali kot Perotova predgrupa in njihova ljubezen je glede na smeri v kateri potujejo njihovi albumi več kot očitna.

DJ Pascal: True Playaz in the Mix Vol. 3

Tokrat Pascal nepresunljivo, a temeljito predstavlja veliko četvorko (ob novodošlem Hazardu še Zinc in Hype v) True Playaz, ki onkraj milenija predstavlja enega zvočnih stebrov bobenbas glasbe in ohranja kontinuiteto; ob prelivanju v jump-upe ga vleče proti staremu Ganja zvoku, na trenutke povsem umiri, nato pa gospod P rutinersko vrne ritem v bajto, ki jo razganja.

Fabric 15: Tyrant - Craig Richards

"Much more psychedelic than any of the drugs," se že na začetku in konec koncev sila umestno pohvali Craig Richards, ki sicer skupaj z Leejem Burridgem tvori didžejevski duo Tyrant, tule pa se, namesto da bi skušal razbombati plesišče, ukvarja z vmešavanjem kaj specialnih substanc. Posebej na drugem izmed ploščkov, kjer Richards, kot da bi ga gnale razpoke v psihi, zamenja pest razpoloženj, katerim so skupni le...