Malevolent Creation: Warkult

Čeprav death metal scena že kar nekaj časa ni ponudila nič razen klišejev in bi težko zbudila zanimanje kogarkoli razen ljubiteljev, pa vsaj dokaj uspešno ohranja zastavljeni nivo žanra. Tako je tudi s čupavimi Malevolent Creation, ki z novim zvočnim izdelkom še vedno ostajajo v strogo začrtanih godbenih okvirjih death metala, torej v okviru zmožnosti hropečega kruleža in blaznega tolkalca v družbi besnečih...

Beastie Boys: To the 5 Boroughs

Pravzaprav vse o tejle plošči pove že njen naslov. Beastie Boys se po številnih zvočnih eksperimentih vračajo k petim soseskam, v Bronx, Brooklyn, Queens, na Staten Island in na Manhattan, oziroma v kraje, ki so - vsi skupaj kot New York - in vsak zase zapisani globoko v zgodovino hiphopa. Zdaj globalno razširjena glasbena forma (in kulturni fenomen) se je pred dobrega četrt stoletja porodila prav v mestu, ki je -...

Resonant Evil - Outbreak Presents Biological Warfare

Ko je minulo soboto mešalno mizo na Ročinju prevzel Mackie (tretjina Resonant Evil, ob njem še Wrisk in Audio), smo se spogledali - nekaj tako zafukano težkega nas že dolgo ni streslo v domačih vaseh. Zvočna kulisa se je lansirala v temo vesolja, kjer tu in tam kaj pobliska; premor pa je zgolj poudarek na črni črnini, ki se razteza med njim.

Today is the Day: Kiss the Pig

Med nemalim številom glasbenih posebnežev zlahka najdete tudi črnogledega Steva Austina, ki je že leta osnovno jedro apokaliptične zasedbe Today Is The Day. Če so se Today Is The Day z začetnimi zvočnimi stvaritvami, kot sta bili Supernova in Willpower, spogledovali z bolj ali manj rockerskimi prijemi, pa o tem na ploščku Kiss The Pig ni ne duha ne sluha, saj gre za popolnoma psihotično zbirko mračnih,...

Eurovision Song Contest Istambul 2004

Nakup, ki se vam po mojem težko obrestuje. Skoraj 5000 tolarjev za dvojni album vsega in svačega, ki pod evrovizijsko zastavo poje v dveh spektakularnih večerih pred TV kamerami. Šestintrideset popevk. Plošča kljub ceni niti ni bog ve kako dobro opremljena in klub veliki priložnosti najdemo zgolj male slikice nastopajočih, nobenih boljših podatkov.

Begnagrad: Begnagrad

Ponatis prvega albuma Ljubljančanov Begnagrad z "arhefonskimi" dodatki - avdio in video - nevednega poslušajočega lahko spravi v evforijo ali v tarnanje. Namreč godba, ki jo je druga postava benda Begnagrad spravljala skupaj na začetku osemdesetih let cvrči aktualno, diha in se igra. Potrjuje pač vsem "neznan" fakt, da je bil Begnagrad ena najbolj inventivnih, rockovskih, opozicijskih, šmenta polnih bendov, kar...

Morrissey: You Are the Quarry

Vse, kar ste o tejle zadevi slišali ali prebrali (in slišali ali prebrali ste bore malo slabega), je res. Enkrat za spremembo. Steven Patrick Morrissey, z rahlo pomočjo Johnnyja Marra usmiljeno srce in nežna duša štirih kovačev iz Manchestra, ki so podpisanemu navkljub kultnemu slovesu pod kožo zlezli šele s posthumno ploščo Strangeways Here We Come (1987), je v novi domovini Ameriki zložil izvrsten album, ki -...

Southsoniks: Ars Longa

Antonin Barre se na srečo ne dela tako pametnega, da ne bi vedel, kaj je veselica in kaj muzika zanjo, po drugi strani pa ni tako tumpast ali preračunljiv, da bi objavljal iz bobnanja in minimalnega števila efektov narejen tehno za malo deco, ki se je komaj odtrgala od popevk, a obdržala zgrizeno dudo v čeljustih. Čeprav Barre oziroma Southsoniks ni imel težav z izdajanjem prodornih maksi singlov, pa smo lahko...

Dynamite MC: World of Dynamite

Začetek tele plate sega dve leti nazaj, ko se je v Bristolu pojavila Novozelandka Tali in prevzela tako prvi mikrofon pri kruju Full Cycle kot redne nastope z Ronijem Sizeom. Dynamite MC alias Dominic Smith, največje angleško (ter svetovno) ime mojstrov drum and bass ceremonij, je od takrat ustvarjal in izpilil svoj prvenec, na katerem - ob Roniju - s podlagami gostujejo še Zinc, Skitz, Marky & XRS, Origin...

Neurosis: The Eye of Every Storm

Ker so Neurosis že z izdelkom Pain Of a Mind nakazali unikatnost v svetu novodobne kitarske godbe, ni nič čudnega, da je zgoščenka The Eye Of Every Storm zvočno in žanrsko svojevrsten izdelek v morju glasbenih posnemovalcev.

Sur: Na jug

Če človek napiše glasbo za nekaj predstav, lahko nazadnje iz tega nastane bend, lahko nastane iz tega projekt. Dokaz je tale album.

Srečna mladina: 10. letnik

Ob desetletnici so se ljubljanski tehničarji, ki jim v tem času sicer še ni uspelo narediti pomembnejšega hita, lotili stvari malce drugače. S štirimi prirejenimi mega retro hiti, s soundom šestdesetih, z energijo instrumentalov, ki je lastna recimo špici iz Odpisanih ali Sportskog pregleda ali radijske oddaje V nedeljo zvečer, katere Herb Alpert so tako grdo zlorabili idrijski...

Agoria: Blossom

Da je Sebastian Devaud faca, je kaj lahko sklepati že iz podatka, da so za njegov prvenec prispevali vokale tudi berlinska didžejka Sophie Marks, Tricky in žena detroitskega veterana Kevina Saundersona, Ann. Pa pustimo ob strani, koliko sta Trickyjeva rutina in, predvsem, ogabno jamranje Saundersonove mamke prispevali k zaokroženosti ali bolje rečeno ratingu ploščka ali, kaj je Devaud naredil takega, česar pred...

Atmos: 2nd Brigade

Od Tomasza Balickega se je po med transerji skoro nezaslišanih štirih letih molka in kultnem statusu, ki si ga je prislužil z zamolklo, zadubano, temačno psihedelijo, kakršno je hotel posnemati marsikdo, pričakovalo veliko. A ne ravno tega, da se bo lotil neženirano prebirati po akordih in klepati melodije, celo lalala vokale za malo deco, zaradi česar bi si dejansko zaslužil tumpasto oznako progressive, pod...

Eugene Chadbourne & Noahjohn: Country Protest Anew

Tole je nadaljevanje med zvesto in izbirčno poslušalsko skupnostjo precej čislanim albumom iz osemdesetih let - Country Protest. Reč je značilno Chadbourneova. Spremljevalni bend je NoahJohn iz Madisona, država Wisconsin. So malo bolj odprti kantrijaši, ki obvladujejo kliše, regelce, in se znajdejo v improvizaciji v dani obliki. Za iskrivega in jedkega Dr. Chadbourna ni treba izgubljati besed.

Nightwish: Once

Tako kot vsi glasbeni žanri tudi metal premore veliko kopico skupin, ki namesto izvajanja kakovostne godbe raje ustvarjajo nekaj, kar ne premore niti trohice prepričljivosti. Tako lahko v kopici odpadkov naletimo tudi na osladne Fince Nightwish, ki ustvarjajo zvočne zmazke, namenjene izključno maloumni potrošniški veleprodaji.

Kim Richey: The Collection

Za the best of kolekcije je značilno, da prej ko ne služijo ožemanju fanov oziroma ohranjanju kontinuitete v času, ko si tržno zanimiv glasbenik ali glasbenica za ustvarjanje novega izdelka privošči predolg dopust. V primeru Kim Richey, izjemne kantavtorice iz Ohia, ki je pretežno ob glasbi Janis Joplin odraščala v tetini prodajalni plošč, kitare pa se je resno oprijela šele v srednji šoli, kolekcija najboljših...

Baby Mammoth: Octo Muck

Verjetno ni nikakršno naključje, da sta Baby Mammoth doma iz Hulla, kjer ima štab tudi v prejšnji pinceti obravnavana Fila Brazilia, in da knjižita podobno dolgo število izdanih plošč. Ampak vse do prestopa iz založbe Pork k dunajski Ecco Chamber, kjer sta takole mimogrede izdala svoja Playground miksa tudi Zagrebčana Eddy&Dus in kjer objavljajo letošnji gosti Festivala pomladi Jazzinho, je veljalo, da...

Genocide Superstars: Superstar Destroyer

Z oživljanjem obubožane rockerske scene je pretkana glasbena industrija ponovno ustvarila novo generacijo živopisnih rock/punkrock zasedb in s tem pri gorečih privržencih glasne kitarske godbe seveda ustvarila mnogo upanja za novo rock revolucijo. Tako lahko med mnogimi novimi punkrock skupinami naletimo tudi na Švede Genocide SuperStars ( Genocide SS ), ki s kratkimi in napadalnimi skladbicami še najbolj...

Lee Ann Womack: Greatest Hits

Površen in malce prisiljen prelet petih albumov in sedemletnega ustvarjanja hčerke teksaškega disk džokeja, ki se je leta 1997 vpisala med tržno najuspešnejše predstavnice tako imenovanega country mainstreama, dodaten lesk na lestvicah pa ji je najprej priskrbel grammy za najboljšo country vokalistko s ploščo Something Worth Leaving Behind, nato pa še grammy za najboljši duet v pesmi Mendocino County Line, ki jo...

Katalena: Babje leto

Sodobna ljudska glasba, sodobno ljudsko dogajanje v našem prostoru na žalost ni (in ne more biti) vezano samo na glasbo, ki so jo tako ali drugače prepevali in igrali pred stoletji. Ljudska glasba se dogaja na veselicah, v gostilnah in kafičih, na fuzbalu ali hokejskih tekmah... Zato se tisti, ki grozijo z notami zaletijo v zid elitizma, ki ga nikoli niso uspeli preplezati.

Patetico: Prolog

Počasi bomo lahko že ugotavljali, da iz tele založbe ponavadi prihajajo malo bolj normalne slovenske plošče. Po Ježku, po Alešu Hadalinu in po etno paru Ramoveš, so se k Sanjam s prvo uradno ploščo zatekli tudi Patetico, ki so imeli s svojimi posnetki menda kar veliko težav, ker naj ne bi dobili dovoljenja za svoje priredbe nekaterih evergreenov.

Kiwa: Retroactive

Čeprav prihajata iz Finske, dežele dolgih zimskih noči, zategadelj tembolj priporočljivega zdravljenja z vodko in halucinogeni in posledično hudo razrvane psihedelične produkcije, se Kiwa nista popolnoma zapisala ferceranju in debilani, temveč na svojem drugem ploščku razveseljujeta s finesami in domišljenim zvokom. Za razliko od transerske hiperprodukcije, kjer ne manjka tistih, ki so sposobni na ploščku...

Fila Brazilia: The Life and Times of Phoebus Brumel

Pričujoči plošček bo verjetno kot obliž na rano vsem, ki se niso navlekli na Filo zaradi vokalov, ki so se razlegali z Jump Leads, sedme in, tako se je takrat zdelo, skorajšnji propad napovedujoče izdaje angleškega dua.

Studio-X2

Ko se možgani kisajo od vročice, se v presvetlih dneh ne bobenbasira na težke in mastne ritme, ampak priložnostno atmosfersko potuje pod taktirko šefa GLR, LTJ Bukema. Avtor temelja Logical Progression in največje ime mehke scene, ki jo je zvočno pohopsal in nadgradil liquid ter drugi slogi (ne)elektronike, se tokrat predstavlja v zvočno dovolj raznoliki podobi, da lahko mirno demantira zaostanek razvoja v...

Fantomas: Delirium Cordia

S tretjo celovečerno studijsko ploščo Fantomas slušatelju ponovno postrežejo s precej nepričakovano in neobičajno godbo. Namesto kopice kratkih in hrupnih skladbic, ki jih je nudil prvenec, je plošček Delirium Cordia zbirka ambientalnih zvočnih izbruhov, združenih v eno samo sedemdesetminutno mračnjaško kompozicijo, ki jo vsake toliko časa dopolnijo minimalistični instrumentaln...

Exhumed: Platters of Splatter

Med bolj nenavadne in neobičajne glasbene prakse se lahko mirne duše uvrsti tudi gore metal, ki ga poleg drugih bolnikov izvajajo tudi Exhumed. Exhumed, ki se že kar nekaj časa kopajo v krvi nedolžnih žrtev in tržišču nudijo do kolen krvave nosilce zvoka, so se odločili ponovno unovčiti na raznih kompilacijah, split ep-jih, demo kasetah in podobnih zadevah že izdane posnetke in jih objaviti še v digitalni obliki.

Drumagick: Checkmate!

Štiri leta po prvencu Ai Maluco! se brata Lopes vračata v konkretni latin drum and bass preobleki, Sao Paolo pa se ščepec čez uro trajanja preliva v sončni vibri, ki jo podlagata. K sreči ritem plaže le v uvodu in na koncu plate malce zagrnejo oblaki, s tem pa sta nam prihranila tečnobno avtorsko brazilsko eksperimentiranje, s katerim nikoli ne bi zapustila favele.

Free Music Ensemble: Underground

Kljub temu da distributerji in prodajalci plošč tako tarnajo nad slabo prodajo plošč - ponavadi so itak krivi vsi drugi - velja, da zveste poslušalske skupnosti plošče jemljejo iz prve roke, iz muskontarjeve po špilu, ko na oder postavi svojo škatlo in pove, da je zunaj ravnokar izšel album. Naravnost iz tiskarne so ga v Cerkno na minuli, fini, vse finejši jazz festival dostavili Kenu Vandermarku, ki je takoj...

N'Toko: Cesarjeva nova podoba, Trkaj: V času enga diha

Delitve prvih mest so načeloma kul, ker se lahko po njih več ljudi upravičeno ponaša z naslovom najboljšega. V Sloveniji imamo tako trenutno dva prvaka v prostosložnem, direkt iz glave klepanju rim, in ker je založba Nika najboljšemu freestylerju obljubila izdajo plošče, imamo tudi dva šampionska rap albuma. Kako sta se torej svojih prvenskih zvočnih zapisov lotila na odru izenačena mladinca, novomeški...