-
10. 3. 2003 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Elektrotehnične stepe so postale zaradi obilja snovi in diskutabilnih referenc od industrije najetega tiska kaj nepregledna zadeva in izbiranje ploščkov čista ezoterika, kjer se dostikrat zanašaš na subliminalna sporočila, ki jih v prostor sevajo tako ali drugače oblikovani ovitki. Ko bi med elektroniko, interno nemško navlako in popom v Muellerju ošinili le ovitek Medicine8 in prezrli s kulijem dopisani dance ...
-
10. 3. 2003 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Ghana: High-Life and Other Popular Music
Nadaljujemo s prebiranjem ponatisov afriške "iskalske" serije založbe Nonesuch. Že v uvodu izvirne izdaje (1969) je urednik pomenljivo zapisal, da "to niso 'etnični' posnetki, marveč bolj edinstvena priložnost za prisluh popularni, plesni in koncertni godbi dandanašnje Afrike". Take spremne besede si danes, ko naokrog strašijo identitetne politike, kulturni diferencializmi in...
-
10. 3. 2003 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Partibrejkers: Gramzivost i pohlepa
Od ponovnega prihoda v CD gramofon Cane in ekipa puščajo boljši vtis, kot bi si ga pogosto upali pripisati daljšim stažistom rokerske kariere. To, kar pri njih zveni najprepoznavneje, so Partibrejkersi uspeli ohraniti, hitrost se je zmanjšala zgolj za prepoznavnostno nianso. Pa še to ne v vseh komadih. Za razliko od zasedbe Majke, ki je v trikrat krajšem razdobju povsem razvodenela in pohipijarila svoj zvok...
-
Čeprav podpisani degustator oficielnim kompilacijam nikoli ni bil kaj prida naklonjen, tu pa tam naleti na izjemo, ki ga zintrigira. Vkolikor na izjemi piše George Jones, je pozoren prisluh takorekoč zapovedan. Težko je namreč prešteti zvrsti in podzvrsti, v katerih se je tekom polstoletne kariere preizkusil George Jones, po konsenzu kritiške srenje eden najbolj prominentnih vokalov countryja, kaj šele da bi...
-
Precej nenavadna zasedba štirih pihalcev in vodje-kitarista; lepo presenečenje za tukajšnje razmere. Igor Lunder, Aleš Suša, Tadej Božič, Klemen Kotar in Blaž Trček so humorni, igrivi, ljubi se jim delati in še decentni so - pihalci z dobro atako, z zdaj vihravo zdaj nadzirano mladostno željo menjavajo različice saksofonov, grabijo tudi klarinete, flavte in didžeridu, kitarist pa ne tava v šprudlu in preludijskih...
-
The Streets: Original Pirate Material
Kako jih ne maramo, tehle glasbenih Angležev, kadar v svojih britpopovskih blodnjah re & re & re & reciklirajo glasbeno besedilne vzorce, ki so jih pred štiridesetimi leti zašpičili liverpooski kuštravci. In kako jih imamo po drugi strani radi, taiste glasbene Angleže, kadar v svojo glasbeno sliko lovijo pestro zvočenje ulic, ki jih poleg aboriginov naseljujejo obarvanci iz vseh koncev,...
-
Blues je bil v mnogočem kultura klavirja. Pozabljamo. Prebiralci tipk, včasih samo belih, včasih samo črnih, samouki, polprofesionalci, celo izobraženi, ki so "honkali" po špelunkah ali po house rent parties, so vendarle morali zadostiti visokim standardom poslušalske skupnosti - torej good time godba in skupinsko občutenje, se pravi podajanje snovi, štorij, muzična zgibanka.
-
Defecation: Intention Surpassed
Po prvencu Purity Dilution, ki je nastal v kombiniranem umu Micka in Mitcha Harrisa (nista brata) pred štirinajstimi leti, se gospod Mitch vrača samostojno z novim izdelkom projekta Defecation. V štirinajstih letih so Defecation pozabili na zvočno brutalni grindcore s prvenca in izvrgli zvočno novodobno zgoščenko polno besno hreščečih glasov, v hitrosti izgubljenih tolkal in na trenutke do skrajnosti razmazanih...
-
Že takoj opomba: album je izšel natančno 12. 12. ob 12.00, če v tem najdete kak smisel. Faraoni so ga in so svoje veteransko delovanje pokronali s projektom, ki je zadel kar nekaj muh na en mah.
-
Zimbabwe: The Soul of Mbira - Traditions of the Shona Music
Obogateni ponatisi plošč iz "raziskovalne serije" založbe Nonesuch so hvalevredni. Od sedemdesetih let je pretehtano izdajala tradicionalne in popularne godbe z vseh kontinentov. K sodelovanju so bili povabljeni ugledni etnomuzikologi, specialisti na svojih področjih. Nemalokrat je album pospremil monografijo o godbi ljudstva ali širše regije. Brskamo po afriških.
-
Le kaj naj bi spet pomenil bedasti vzdevek progressive, s katerim se je v zgodovini sodobne elektronike kitilo že vse od italo- žolice do nemškega udri!tehna? Nekateri menijo, da, tako kot ponavadi, opredeljuje slo te ali one panoge po tzv. napredku, izboljšavah, drugi, maloštevilnejši, a zabavnejši, da gre za progresijo znotraj te ali one viže, za tzv. dizalico.
-
Letošnji izbor za evrovizijo mi ni tako sedel kot tisti lani. Verjetno gre razloge iskati v pomanjkanju presežkov, že dejstvo, da se je nekdo odločil pripeljati na izbor lansko zmagovalko, Latvijko, ki je brez sramu ukradla svoj komad Rickyu Martinu, kaže na dejstvo, da jih originali in posebnosti ne zanimajo preveč. Dovolj je bilo Sester, so si rekli.
-
Krinka je popolna - resda iz predebelega kartona za kakršenkoli filter izdelani ovitek, ki daje skupaj z značilnim oblikovanjem in imenom slutiti, da gre za poharsko ali vsaj "inteligentno", zapečkarjem in kavčarjem namenjeno muziko, brez omembe avtorja, za katerega izveš šele, ko iz notranjosti pade neugleden list z biografijo, ki izgleda, kot da bi si ga omislila nad tolikšnim incognitom obupana založba.
-
Nick Cave and the Bad Seeds: Nocturama
"Kaj je zdaj to? Bruce Springsteen poje pod imenom Nick Cave? Dragi Nick, ti nič več ne goriš, ti si pregorel," se je na spletu utrgalo iz ust (očitno bivšega) vernika, povod za izbruh jeze pa je bil, podobno kot pri podpisanemu, maratonski sklepni nateg te pesmarice, četrturno naricanje Babe, I'm On Fire, ki po tratenju kapacitete ploščka poseka celo doslej najznamenitejšo drdrarijo Mercy Seat.
-
Paše zven jazzovskega tria, ki ve, kaj in zakaj igra. Saksofon, bas in bobni so tako bazična postava, neštetokrat izrabljena v jazzovski zgodovini, a še vedno magnet, ko trije oddelajo, se pravi, igrajo zares in brez rezerv. DKV je zdaj že vzorec, o čemer smo se lani prepričali iz prve roke v mariborskem Satchmu in ljubljanski Gromki. Takrat so leteli drobci tega, kar nam druščina ponuja na dvojnem albumu.
-
Pretirano angažirani Max Cavalera s svojim zadnjim izdelkom miselno pluje v čudne, spiritualne vode, kjer se v izkrivljenem kotičku zavesti formira jasna božja slika. Max s svojimi somišljeniki poleg sumljive socialno pobožne miselnosti zasuje slušni del registriranja z maksimalno dodelanim agresivnim jump around metalkorom, ki ga brez pretiravanja dopolnjujejo elektronski dodatki sintetičnih glasbil.
-
Žoambo žoet workestrao: Svakoga dana u svakom pogledu sve manje nazadujem
Nova edicija "podjetja za slabo distribucijo lepe muzike" prinaša dovolj raznoliko bridko-radostno gradivo: V grobem utegne ta poteza VIS ŽŽW (ponekod jih nahajaš tudi pod: Xhoambo Xhoet Workestrao ) približati tistemu občestvu, ki strumno preči širne branže hardkorov in črne dadaizme tipa "post-RIO" rado začini z improvizacijsko-nojzersko ambicijo.
-
Xavier Garcia, Gianni Gebbia, Nils Wogram: Pronto!
Fina intelektualno čuječna spodbuda je, ko se iz muziciranja - svobodnega improviziranja - izvijajo in krivenčijo podlage, drobni orisi, miniforme, se gradijo nove, konkretne in abstraktne, a igra v ničemer ne izgublja svoje osti, užitkarstva, premisleka, skratka trdne godbene podstati. Pronto! mednarodnega tria je tak muzični podvig. Saksofonist Gianni Gebbia (vnovič prihajajoč z drugo trojko v dva najbolj...
-
Ko je dotični Wim Vandekeybus, koreograf kritiško menda hudo čislanega belgijskega plesnega teatra Ultima Vez, ki je doslej sodeloval tako z Marcom Ribotom kot Davidom Byrnom, iskal soundtrack za svoj novi projekt, se mu je uho ustavilo pri ultra kozmikih 16 Horsepower in njihovem tekstopiscu Davidu Eugenu Edwardsu, ki je nato zložil nekaj turobnih variacij na temo osamljenosti in odtujenosti, sicer zbranih...
-
Končno, se mi je porodilo, ko sem prejel tale disk. Pa ne zaradi tega, ker je bila Lidija - po Grizlijevi zaslugi - hit prejšnjega tedna ali ker bi bolestno oboževal Lačnega Franza in zvočne potomce. Končno je nekdo (v tem primeru Levi breg, ki ni mariborski, temveč ljubljanski KUD) uradno izdal zbirko glasbe v MP3 posnetkih. Notorični format, ki se v piratskih zbirkah z juga tipa Cafe Del Mar 1-8 ali do 15...
-
Scion - Arrange and Process Basic Channel Tracks
Berlinčana Scion, sicer sopotnika fatalne založbe in zasedbe Basic Channel, sta priljudno mašinco, pravzaprav mečinco LIVE, ki izbrane zanke kar sama v ritmu namiksava v predlogo, nahranila s kupom skoraj deset let starih singlov zverinsko zadubanega "berlinskega zvoka", iz njih izbrala mile jim dele ali motive in jih z obilico značilnih odmevov vtkala v pričujoči miks.
-
Red Harvest: New World Rage Music
Ob vseh mogočih glasbenih različicah in opredelitvah se je pojavil tudi " Apocalyptic Industrial Cyber Metal", ki ga izvaja skremžena druščina pogojnih satanistov Red Harvest. Z zagonom zgoščenke stopimo v mehanizirani mračni svet pobesnele tolpe, ki preganja poslušalčevo uho preko death in black metal klišejev in nasilno degeneriranega industriala, občasno postavljenega v samostojno zvočno...
-
Tom Petty & the Heartbreakers: The Last DJ
Toma Pettyja, morda najbolj pragmatičnega zagovornika stare šole ameriškega rokenrola - oziroma njegovega “dinozavrskega” lika in dela, kot ga pomnimo iz sedemdesetih - ter definitivno najbolj trdoživega borca, ki s slehernim potegom po strunah mirno in dostojanstveno rovari proti terorju glasbenega korporativizma, zadnjih ducat let pesti resen problem.
-
Se vnaprej opravičujem bralcu za boleče oživljanje zgodbe, a za zgodovinski vpogled jo je le dobro še enkrat predelati. V začetku so bili Rage Against The Machine, ki so na našponano in razsekano glasbeno podlago kričali, tulili in grozeče recitirali besedila o socialni neenakosti, družbenih krivicah, pasteh globalizacije in revoluciji malih in ozaveščenih.
-
Ivica Kostelić & Gegenschulter Bend: Užas je naša furka
Vsi pravi športniki morajo, ker je njihova aktivna doba kratka, poskrbeti za življenje po karieri. Spomnite se Tombe, ne pozabite na repanje Jureta Koširja, nogometaša Kevina Kegana in podobne modele. Res pa je, da so takšni primeri redkejši, da je več vlaganja v kafiče, v delnice, nepremičnine in podobno.
-
Michel Godard: "Sous les voutes, le serpent....
Da se "pod oboki skriva kača", sporoča album, ki se vseskozi vije okrog starodavnega glasbila iz družine rogov. Res, serpent, kačasti rog brez ventilov, ki se je razvil in uveljavljal ob koncu 16. stoletja, je osrednje trobilo tega albuma. Polotil se ga je priznani francoski tubist Michel Godard. Z njim so muzicirali vokalistka Linda Bsiri, specialist za orientalska tolkala in gonge Mark Nauseef...
-
Jack McVea : McVoutie's Central Avenue Blues
Fonografsko brskanje po arhivih R&B založbe Apollo se obrestuje. Čikaška Delmark nas z obdelavo "starih" pelje v prelomna leta ob koncu II. svetovne vojne, natančneje h krogu muzikantov, ki so služili cvenk v miljeju losangeleške zabaviščne Central Avenue, v godbo špelunk, barov, klubov. Saksofonist Jack McVea, ki mu je kot spremljevalcu bobnarja in vokalista Rabona Tarranta, pa slavnega ...
-
Verjetno Marc Leclair ni ne prvi ne edini, ki bi snemal (sodobneje: vzorčil ) smeti in motnje z radijskih valov in iz njih delal muziko. Vprašanje je le, kakšno. Medtem ko veliko sempleristike rado parazitira na prepoznavnosti ali vsaj učinku vzorčene snovi, si je Leclair, ki vsak dan manično išče postaje na ultrakratkih in kratkih valovih, izboril avtonomijo, saj se njegovi odlomki končajo, preden bi jim...
-
Po za tovrstno muziko izjemnem uspehu komada Da gora ta škrabinina je pred nami plošča skupine Katalena. Manj komercialna, bolj odtrgana, z več poskusi prinašanja novega v slovensko folk ali etno sceno.
-
Kindred Spirits: A Tribute to the Songs of Johnny Cash
Čeprav je bilo minulo leto leto Johnnyja Casha in njegove aktivne sedemdesetletnice, niti v najeminentnejših ploščarnah niso zaznali pretiranega navala ploščkov s “tribute to” predznakom. Smo pa zato dočakali digitalno prečiščene ter vsebinsko krepko nadgrajene ponatise mnogih legendarnih in tudi nekaterih kontroverznih Johnnyjevih albumov.
Iskanje brez piškotkov ni možno
