Fred Anderson: Back at the Velvet Lounge

Zgodba o domala 75-letnem tenorsaksofonistu, mentorju, učitelju, podporniku je naravnost impozantna: Fred Anderson s svojim fokusiranim načinom življenja in dela pooseblja ameriški free jazz - prezirano, pa ponosno godbo. Spočetka je bil Anderson skromen, predan, komaj opazen sopotnik-sugestivec v Združenju za napredek kreativnih glasbenikov (AACM) v Chicagu, znalec vseh jazzovskih in "objazzovskih" "žanrov",...

Jeff Parker : Like-Coping

Električni jazzovski kitarist Jeff Parker se je že tako vsidral v fonospomin jazzovskega poslušalskega občestva, med drugim odigral v Ljubljani z "nesrečniki" Tortoise, da prvenec ni presenečenje. Niti ne, da ga snema za založbo Delmark, ki je do tega albuma verno izdajala muziko postav, v katerih je sodeloval ali jih je celo sooblikoval, začenši s Chicago Underground Triom oz. njegovo orkestrsko izvedenko.

Dilinja & Lemon D: The Killa Hertz

Vsak zase sta Dilinja in Lemon D (izgovarjate kot Le Monde) minulo leto servirala ducat trdih plesnih uspešnic, skupni album (z dodanim miksanim diskom) pozno jeseni pa je še vedno vroča žemljica za nekaj slastnih ugrizov. Prvaka jungle vala svoje stvaritve vgrajujeta v današnji segment sekajočega bobna in globoko rohnečega basa, pri njima pa še posebej slednji zlepa ne pojenja.

Andy C.: Nightlife

Konec novembra ga je referenčni britanski Knowledgemag izbral za drum and bass DJ-ja minulega leta, kar sicer ni prvič v njegovi 12-letni karieri. Djmag ga je, kot edinega iz bobenbaserskega žanra, uvrstil med 100 naj nažigalcev '03. Sloves ni puhel in njegova hišna produkcija (tudi pod imenom Origin Unknown ), ki sledi trši sledi, ne da preveč premora.

Center za dehumanizacijo: Gverilci brez mej

Gre za še eno ploščo iz serije Izštekani. Gostovanje mariborskih pankerjev v ljubljanskem radijskem studiu 26, ki se je dogajalo 18. aprila lani. CD je bil izdan osem mesecev kasneje. Kot veste, gre za oddajo (se spomnite MTV-ja?), v kateri naj bi na studijskem koncertu sicer električni glasbeniki pokazali svoje akustične sposobnosti. In to nekaterim dobro uspe, drugim pa niti ...

Zoran Simjanović: Jedna tema jedan film

"Med našim odraščanjem je čas umetnostne glasbe že mineval. Na sceno so z neverjetno hitrostjo stopili novi mediji, ki so odkrivali nove in nove načine izražanja. Za to si potreboval dva talenta, enega za razumevanje tehnologije, drugega za filozofijo rokenrola. V ognjemetu, ki je pršel na medijskem nebu, so se znašli samo tisti, ki so imeli na oko povsem različne sposobnosti. Simke je bil med njimi.

Klemen Klemen: Hipnoza

Pred leti je Klemen Klemen na slovenski urbani zemljevid postavil svojo sosesko, z ankdotami nabasano Trnovo in naredil precej moralne škode sponzorušam, po slovenko keš pičkam. Album Trnow stajl se je prodal v zavidljivih številkah in čas je že bil, da si Klemen zagotovi vsaj položaj prvega grla pri na novo ustvarjeni v rap orientirani Nikini podzaložbi, če že ne prvega urbanega klepetača nasploh.

Chimaira: The Impossibility Of Reason

Po šminkerskem nu metal prvencu za Roadrunner Records ponujajo Chimaira tržišču novo zgoščenko z malce drugačno zvočno podobo kot popreje, blizu tetoviranih nasilnežev Hatebreed ali Killswitch. Plošček The Impossibility Of Reason je povečini še vedno človeškim množicam všečna godba, novodobni agresivni metal core, podkrepljen z lucidno ritem sekcijo in skrbno produkcijo.

Helena: Moje najlepše

Človek bi se kar razjokal, ko vidi, na kakšen način nam nacionalka skupaj s svojimi tozdi krade še zadnje tolarje naročnine. Založba kaset in plošč, ki jo je generalni direktor Aleks Štakul ob začetku svojega mandata hotel ukiniti, se je temu z uspešnim lobiranjem izognila. In kup nesposobnežev brez vizije in koncepta je še vedno lenobno na svojih stolčkih.

Riblja čorba: Ovde

V ploščarni na Trubarjevi mi je dedek Mraz pod jelko pustil dokaj nostalgično darilo, novi dvojni album Riblje čorbe in bržčas prvi plošček z letnico 2004 na tem koncu združene Evrope. Album z naslovom Ovde, kar v kombinaciji z iz žabje perspektive posneto socrealistično razvalino na notranjem ovitku, kjer na vrvi poleg dotrajanih gat in majic visi tudi srbska zastava, dobi rahlo zlovešč pridih.

Ken Vandermark: Furniture Music

To je album iskanj osebnega pristopa do igranja nove godbe skoz obdelavo glasbila. Je eden v nizu nikakor ne preštevilnih solo albumov sodobnih jazzarjev in improvizatorjev, kjer se zatika ali steče. Vsak po svoje so v dokaj kratki genealogiji solov markirali saksofonovo ali klarinetovo zvenenje, začenši z arhetipskim Ericom Dolphyjem, v nadaljevanju s prelomnim solom za altsaksa Profesorja Anthonyja Braxtona in...

03 - Plošče

Izbor J. Kacin:

Active Ingredients: Titration

Še en svež projekt za 50-letnico Delmarkovega jazza in bluesa. Tokrat gremo v rahlo mitomanske lokalne zgodbe, toliko bolj, ker zadevajo govorice, misli in nadaljnje mitizacije godb po vsem svetu. Projekt namreč sopostavlja Chicago in New York oziroma muzičiste, ki se selijo oziroma so se selili. Med njimi je vodja star selivec, po novem spet Novomeščan bobnar Chad Taylor. Zasedbo je zbral po migrantskem ključu.

Ministry: Animositisomina

Redke skupine so prestopile začrtane smernice profitnega glasbenega delovanja in same po sebi postale pojem v svetu glasbe. V to kategorijo sigurno sodijo tudi Ministry, ki so brez problema še pred uradno izdajo zgoščenke Animositisomnia prepustili konzumentom svobodno internetno skinevanje celotnega albuma. Animositisomnia lahko slušatelju kaj hitro da občutek, da Ministry preigravajo sami sebe v najboljših...

Toby Keith: Shock'N Y'All

Toby Keith, nova, ne tako instantna ikona kantrijaškega vzdušja, ki glede prodaje svojih ploščkov kot za stavo ruši hitrostne ter količinske rekorde in na debelo žanje nagrade v vseh kategorijah, zlagoma postaja vseameriški do te mere, da ga bosta naslednji mesec malodane istočasno zasliševala tako Larry King kot Jay Leno. Pravzaprav kmalu ne bo več jasno, kdo bolj potrebuje drugo iraško vojno, mali Bush ali...

Natalija Verboten: Na pol poti

Podpisani Natalijo Verboten posluša že vrsto let, a v glavnem z očmi, zato se spodobi, da ob izidu njenega petega albuma obrne ploščo in najbolj seksi Velenjčanko pogleda tudi z ušesi. Nenazadnje zato, ker pričujoči plošček že v naslovu prinaša pesem Na pol poti, s katero je Natalija na slovenski popevki dobesedno pometla s konkurenco in demokratično prekinila diktaturo glasbenih "ustvarjalcev", ki pomanjkanje...

Zlatko: Dviga mi se tlak

Ja, prav ste videli, že v naslovu albuma, ki je hkrati tudi naslov nosilnega hita na plošči, se skriva drobna napaka - hrvatizem. Ne - Dviga mi se tlak, ampak Dviga se mi tlak bi bilo prav. Sicer pa je takšnih napakic na CD-ju še veliko, toda Zlatko, ki je po vzoru pravih zvezdnikov (Helena, Simona, Tereza...) svoj priimek (Dobrič) preprosto pozabil, zabije gol s prvo na CD-ju posneto reklamo za neko prodajalno...

Zuco 103: One down, one up

Svež dvojni plošček z belgijske založbe zabavno zvenečega imena samo potrjuje renome, ki si ga taista zdaj že lep čas gradi po stari celini in širše. Ampak predvsem tukaj je val sveže recikilirane tradicije z elektroniko med vrstami drugih produktov velik, (do pete izdaje 5 so prišli Brazilectro Sessions, Brazilian Beats pa štejejo le eno manj), založniki latinskih ritmov ponujajo raznovrstne izvedbe istih...

Deathstars: Synthetic Generation

Če so Rammstein pokradli vse od Laibach, so verjetno tudi Deathstars pokradli vse od Rammstein in Laibach, le da so v lateks oblečena strašila, ki sledijo popkulturnemu trendu lepih in dobro prodajanih dečkov. Ob obilici sintetičnih glasbenih vložkov in zvočnih mašil so si Deathstars omislili še regularno metalsko kitaro, ki jo spremlja minimalna ritem sekcija.

Emmylou Harris: Stumble Into Grace

Posneti ploščo je podobno kot splaviti jadrnico, pravi Emmylou. Veliko rok je potrebnih, da se obdrži nad gladino, in veliko dela, da se z odprtega morja vrneš na obalo. Jep, valovi, ki so butali ob njeno glasbeno kariero in bregove zasebnega življenja, so bili vse prej kot majhni in punca je morala vložiti veliko energije, da bi jih previharila.

Kent Kessler : Bull Fiddle

Nekaj izrednih basovskih albumov strunarjev svobodnjaške formacije se je nabralo v zadnjih letih. Naštejmo (vsaj dva) pokojnega Petra Kowalda, tiste Barryja Guya, Marka Dresserja, Williama Parkerja. Pa še v domačih logih - za spodbudo in osamelo izštrlino - odigranega Tomaža Groma dodajmo. Marsikaj in marsikoga smo izpustili, a grešimo ravno ne preveč.

Big Joe Williams : I Got Wild

Stari Bob Koester prazni arhive. Kako vredna je njegova založba Delmark, ki praznuje polstoletnico. Nikdar ni z njo obogatel, zato pa se lahko ponosno hvali, da je ob pravem času na vinile in cedejke stisnil blueserje, jazzzarje, novatorje in tradicionaliste. Izjemen bluesman Big Joe Williams, doma iz Mississippija, brez dvoma eno prvih imen bluesa sploh, je zelo zgodaj - ob koncu petdesetih - snemal za Delmark.

Astor Piazzolla Remixed

Moralo je miniti enajst let od smrti Argentinca, ki je s svojim slogom, imenovanim tango nuevo, istočasno kot Elvis povzročil proteste zaradi glasbe A tradicionalistov ni motil videz, temveč prelivanje latinske strasti z resnobno disonanco klasične glasbe, ki jo je začinil s svojim bandeonom, otožnim bratrancem harmonike. Prevladovanje melanholije v razvoju sloga se je nadaljevalo desetletja, čarobni bandeonist...

Laurent Garnier: Excess Luggage

Štorija gre takole: ata Garnier, prejkone bolj zaradi vrtenja plošč kot produkcije cenjeni prvoborec francoske elektronike, že dolgo ni priobčil nobenega miksa, za katerega so moledovali oboževalci. Da bi jim ustregel in obenem s primeri ilustriral svojo knjigo Electrochoc, je pri matični F Communications izdal pričujoči špeh, ki zaradi oblikovanja in debeline spočetka obljublja, da vsebuje celo več od...

Kosta: B.I.Z.

Kosta je tisti slovenski MC, ki je oral pionirsko ledino samozaložniške produkcije in izmojstril metodo prodaje urbanih kulturnih dobrin direkt iz ruzaka. Na domačem pekaču spraženi EP Riihlah je tako postal ulični kult, ki mu zdaj sledi nadaljevanje na dvojnem albumskem prvencu; dvojenem zato, ker je B.I.Z. (Biti Izpostavljen Zadevi) tudi prva hiphop izdaja založbe Matrix Musik, do zdaj harajoče izključno po...

Macabre: Murder Metal

Po tako rekoč tematski plošči Dahmer, ki je v celoti posvečena obskurnemu kanibalističnemu serijskemu morilcu homoseksualcev Jeffreyu Dahmerju, je pri Macabre na vrsti plošček z večjim izborom morilcev. Že v začetni Acid Bath pevec Corporate Death preroško zacvili “ You will die...” in nas popelje v čudoviti svet Johna Georgea Haigha, ki je v prostem času pil kri svojih žrtev in potem s...

Supremacy: Through Endless Torment

Zelo redko se na slovenski, samovšečni glasbeni sceni pojavi izdelek, ki se lahko kosa s produkti svetovne multinacionalne glasbene industrije. Mlada celjska zasedba Supremacy pa niti slučajno ne spominja na klasičen samovšečen slovenski bend. Na prvencu Through Endless Torment je moč slišati v prebavljivo glasbeno celoto lepo zaokrožen, dokaj tehničen death metal, ki ga krasi tudi zanimiva produkcija tolkal in...

September: The Best Of

Za takšne kompilacije bi lahko rekli, da so izgubljena priložnost. Kupi podatkov, ki manjkajo, pa bi nas zanimali, da ne govorimo o hitih, ki jih ni na plošči (Prleta verjetno ni zato, ker ni dovolj akademski), nobenih natančnih letnic, predgovor, ki bi moral biti natančnejši in morda malo daljši... Če že gre za legende. In YU-scena, YU-kritiki, uvrščajo slovensko-hrvaško zasedbo September med največje rock bende...

Remembering Patsy Cline

Patsy Cline je v svetu countryja predstavljala tisto, kar v zgodovini rokenrola simbolizira Janis Joplin. S to razliko, da srčni punci iz Winchestra, zvezna država Virginia, pri tridesetih nista zavdala ne southern comfort ne hors, marveč letalska nesreča, ki je pred točno štiridesetimi leti prekinila eno izmed najbolj prominentnih karier v tej zvrsti.

DWIGHT YOAKAM:Population: Me

Ali obstaja prihodnost countryja? Ali še kje najdete vokalnega instrumentalista s kitaro v roki in klobukom na glavi, ki je kantrijaškemu izročilu najmanj podoben takrat, ko mu je najbolj podoben? Neverjetno, toda odgovor na obe vprašanji je en sam in enak že dobrih 17 let, jep, od leta 1986, ko je Dwight Yoakam štihnil v srce stvari z monumentalnim prvencem Guitars, Cadillacs, Etc., Etc.