Pop Design: Prihajam domov

Pred dnevi so policisti pridržali Andyja Cocka, legendo med slovenskimi DJ-ji in modela, ki se s številnimi težavami poskuša vrniti na sceno, ki jo je v osemdesetih letih krepko držal v svojih rokah in še kje. Popularni Koko je pod vplivom alkota žalil policiste in tudi njihove starše. Koko je bivši DJ v disku Turist, pa tudi bivši kadet, gojenec tacenske policijske šole.

Stone temple pilots: Shangri - La Dee Da

Pilotsi so od samega začetka želi ves tisti uničujoči strup, ki si ga starejši in bolj rafinirani kritiki raje niso upali brizgati po Pearl Jam, ker slednjim kljub temu, kako zelo bi si želeli, s povsem čisto vestjo vendarle niso mogli zanikati izjemnega muzikalnega talenta.

Incognegro: Keepin' It Lovely

Se spomnite, da nas je, Slovence, pred dobrimi desetimi leti eden od mitingaških glasnogovornikov pošiljal u Grac i u Filadelfiju? Takrat smo se seveda hihitali, nato pa resno in jezno škripnili z zobmi ter svoje pleme odcepili. Kljub nasvetu (ali pa ravno zaradi njega?) z omenjenima mestoma nismo navezovali pristnejših stikov. Tu in tam kakšen Slovenec zaide na graško glasbeno akademijo, vendar je teh občutno...

Gamsi: Gamsi

Pri bendih, kot so Gamsi, ki se uveljavljajo s slovensko turbo folk glasbo, je ponavadi dovolj, da objavimo njih besedila in je vse jasno. Toda. Gamse je treba tudi videti. Recimo v situaciji, ko se člani zasedbe ližejo s kravami. Bestialnost po slovensko?! Verjetno bi znal to bolje razložiti Max, ampak če se samo spomnimo, da je bil dolga leta najbolj zaželen trdi pornič v teh krajih sestavljen iz lame, ki ne...

Neal Coty: Legacy

Neal je upornik z razlogom, njegova maksima pa, da slej ko prej uspe tistim, ki so najvztrajneši, ne pa tistim, ki so najboljši. Med klubskim tezgarjenjem so ga po naključju angažirali kot predvozača za Concrete Blonde in kmalu je na spregledanem in preslišanem prvencu Chance and Circumstance strnil tisto, kar sta ga naučila strica, prvi nor na Lynyrd Skynyrd ter Allman Brothers Band, drugi ortodoksni country...

Nered Feat. Dashbeatz: Od danas do sutra

Poletne migracije med nekdaj bratskima, zdaj le še sosedskima narodoma ostajajo v mejah predvidljivosti tudi po bolj natančnem izrisovanju mejne črte. Slovenci dajemo v približno dvotedensko (če komu uspe več, na tem mestu izražam zavidanje) uporabo svoja turistična telesa in žepe ter si v Splitu varimo svoje pivo. Hrvatje vračajo turistične obiske pozimi ter nas zalagajo z muziko.

Trisha Yearwood: Inside Out

Konec osemdesetih, ko je gospodična iz Georgie lovila svojih petnajst minut slave, je bil tudi Garth Brooks le eden izmed tistih s kitaro in klobukom.

International Deejay Gigolos 5

Izpod pincete DJ Hella, kateremu ne manjka zgodovinskega (ali vsaj intimnega) spomina, prihaja že peti žigolovski izcedek, na naslovnici katerega se več ne napihuje Arnold Schwartzenegger, temveč se naučeno mršči grintava Sidova glavba.

Primer 55: Introduction To Mayhem

Žal se mi vedno znova ob poslušanju skupin, kot so Primer 55, ponavlja isto vprašanje - komu bi vsi ti fantje ukradli osnovni kitarski riff, če ne bi Max Cavalera nikoli poprijel za kitaro?

Kosovo Roma

Prvenec Arhefona, zbirke, ki kani pod modrim vodstvom Društva za raziskovanje popularne glasbe in pod okriljem Nike v bogato amnezični deželi "osvežiti opešali zgodovinski spomin z izdajami arhivskih, terenskih in še neobjavljenih posnetkov." Menda iskrivo nanizanko - naslednji so na vrsti Srp - otvarja v poznih osemdesetih in na začetku devetdesetih nastala zbirka terenskih posnetkov kosovskih Romov izpod...

Substancia 3

Kot je slišati, si je založba Quatermasss omislila posrečen, z neobjavljenim in raritetnim bogati pilotni disk. Prav po podobi založbe same, korak pred izrecno plesnostjo in poudarek čez ambientalo, med "običajnim klubovcem" namenjenim gorivom in kunštnimi abstrakcijami kakih Mille Plateaux, se tule giblje deseterica artistov, katerih domišljeno sosledje - od duhovitega illbienta do temačne glasbe sfer in spet...

The Alltogether

Kdor je od staroselcev elektronike, bratov Hartnoll tudi tokrat pričakoval zaokrožen plošček, katerega plasti bi se med seboj brezšivno prelivale, bo naletel na razočaranje. Medtem ko Orbital na silo - tudi s sekljanjem ljubih jima surfrokerjev The Bananamen, Crassov in Iana Duryja - iščeta priključek na nove, s sempli iz rokenrol zgodovine nasičene britanske čase, jima njun zaščitni znak, E-kstatične arije, več...

The seed-at-zero

Kar nenavadno, da album za evropsko jazzovsko kraljevino z nekaj svobodnejšimi obronki posname veteran škotskega povojnega novega folka, tako rekoč eden njegovih glavnih grešnikov in protagonistov. Robin Williamson je namreč s krogom vrstniških zanesenjakov na začetku šestdesetih preobrnil sceno v Edinburghu in Glasgowu, nekaj kasneje pa po širnem angleškem zaoral z duetom, postajajočim trio Incredible String...

Jin Jin / Firefly

Načrtovana "spontana" folk srečanja se včasih obnesejo, drugič ne. Tule se. Album ponavlja utrjeni vzorec, začenši z razkričanimi Cooderjevimi in navsezadnje tudi s številnimi Brozmanovimi, ki je med drugim muziciral s havajskimi muzikanti. Predpostavka je, da pač folkiji, tako kot jazzarji in drugi neigrajoči po notah, vedno lahko zamuzicirajo.

Mlade frajle

Slovenski turbo folk - zdaj ga končno lahko tako imenujemo - je v obdobju, ko ritme in melodije dokončno diktirajo tuji hiti, besedila pa v glavnem (poleg lepot Slovenije) seks in alko. Dobro. Ni problema. Če potem nismo užaljeni zaradi predelav tirolskih Antonov v "Franze na balancije". Katere bende bomo v ta holcersko hrvaški predalček zalučali, še ni povsem jasno, ampak Korado-Brendiju, Veselim Štajerkam, Mambo...

Commissar

Po dolgem času lahko ponovno naletimo na pravi izdelek glamurozne heavy metal scene osemdesetih in to je.... Commissar. Savatage v svojo godbo po nepotrebnem ne vpletajo sintetičnih zvočnih dodatkov, temveč tako kot vsi pravi glam rockerji pričnejo svojo zgoščenko z osladnim klavirskim uvodom in nadaljujejo z ubranim zborovskim petjem iz rock oper.

O Brother, where art thou?

Homerjeva Odiseja, prefabricirana v duhoviti arestantski bluz in zalučana na ameriški jug v obdobju depresije, morda res ne sodi med filme, s katerimi sta neugnana brata Coen premikala meje cinefilskega pogleda, kljub temu pa predstavlja eno redkih dobrot, ki bolj po naključju prifrčijo iz vrtinca zabave na koncu mesta. Recenzenti, ki so potegnili črto pod celuloidnim dogajanjem v minulem letu, so si edini, da je...

Hybrid Theory

Med vsemi tako zelo jeznimi urchini, ki se nam plazijo po raznoraznih kanalih, imajo tile očitno letos najbolj všečno zaobljene peroksidne bodičke las. Če si je povprečni konzument prej omenjenih kanalov ob vseh sorodnih kataklizmah na lastnem zlomljenem hrbtu pridobil absolutno pravico, da mu grejo natančno taki bendi globinsko na kurac, si je že srednje pozoren poslušalec obenem sploh ne paradoksalno pridobil...

Juhu

Sprva je presenečenje. Slušavec bi zaprmej prisegel, da mu v uvodnih taktih domačni kvartet preigrava dramatičen accelerando motiv iz Concierto Para Quinteto s Piazzolove "nulte ure". Pa je pod štikelc Izgubljena knjiga podpisan kar Milko Lazar. Uhelj se zlagoma privadi občih mest iz polpreteklih godb. Če bi se jih trudili identificirati, spevne hakeljce, bi popisali papirja.

Reveal

Sodeč po pilotu z imenom Imitation of Life, ki je obenem briljantna in brezsramna reciklaža reciklaže, je imel biti album natanko tisti rush, ki nam ga REM že krajši eon dolgujejo naravnost v veno, hlepečo po legendarnih časih Automatic For the People ali Out of Time. V resnici smo, gledano v celoti, pred bobniče namesto tega dobili tisočkrat učinkovitejšo verzijo plošče, kakršno so se gospodje namerili (in...

Anthology-The Warner / Reprise Years

Med raziskovalci zgodovine ameriške glasbe tu pa tam naletite na čudake, ki trdijo, da bi Emmylou Harris še zmeraj prepevala po hotelskih vežah in nashvillskih beznicah, če je na začetku sedemdesetih ne bi opazil Gram Parsons in ji ponudil sodelovanje na albumih GP in Grievous Angel, ki sta potem, ko je Grama odnesel overdose, poleg kritiških apoteoz snela še kultni obstret.

The Pattern Of Self Design

Kilkus so še eden izmed bendov, ki poskušajo svoje najstniške emocionalne frustracije sproščati skozi glasbo, ki bi jo bolje podkovani glasbeni strokovnjaki opredelili kot New Breed. Tako se lahko v hardkoru s primesmi metala in lahkotnimi dodatki elektronike naposlušate pevca, katerega vokalno razpoloženje niha od nežnega dečka do pobesnele živali, obenem pa se to nihanje dogaja celotni godbi Kilkus.

Pig Destroyer

Pig Destroyer postrežejo na svojem prvem digitalnem nosilcu zvoka s posnetki, ki so se že prej znašli na 7" in 12'' vinilnih izdelkih, demo kasetah in različnih kompilacijah, kar je tudi razlog za nenehno nihanje kvalitete zvoka na zgoščenki. Vseeno Pig Destroyer suvereno napadejo z agresivnim grindcore thrashem, katerega komadi se po časovni dolžini gibljejo okoli minute.

Long Man Blues

Odhod Johna Leeja Hookerja je vnovič sprožil nekaj vprašanj o zgodovinskih družbenih pogojih utrjevanja in preoblikovanja bluesovskih slogov v severnoameriških urbanih središčih. Če velja, da je bil Hooker anahronizem glede na prevladujoč slog, ni odveč premislek, kateri je bil dominanten. Ni enoznačnega odgovora, saj sta ravno Hookerjev "arhaičen" blues in boogie ter Muddyjev...

Helidonovi zimzelenčki

Evo, tole je pa zadnja ocena katerekoli kompilacije starih slovenskih popevk v naši rubriki. Nazadnje smo ocenjevali Velkaverhovo, ki nosi objektivno boljše skladbe, danes imamo v rokah "Helidonove single", ki resnici na ljubo vsebujejo manj velikih uspešnic, so pa zato ovitek bolje zdizajnirali in poleg fotk originalnih ovitkov singlov postregli z natančnejšimi informacijami o letnikih in avtorjih komadov.

No Name Face

Kdo pravi, da je grunge že izhropel svoj zadnji hrop? No, kdo? Vsekakor tega ne pravijo tisti, ki imajo z njegovo občasno resurekcijo (beri: s muhami enoploščnicami med posameznimi albumi od Bush ) kar nekaj profita, torej založniki takilih po svoje povsem simpatičnih skupkov prav tiste vase zaverovane zaskrbljenosti, ki je parim multinadarjenim flanelkotom pomagala pozdraviti marsikateri najstniški kompleks.

Acoustica

"Na odru nismo zaradi trenda, slave in podobnega sranja. Na odru smo zaradi občutka," je nekje sredi osemdesetih izjavil Klaus Meine, prvi vokal arhivske krautmetalske atrakcije, ki bo, če bo šlo tako naprej, zlagoma ujela ata Jaggerja in njegovo ekipo. Scorpions po sceni gomazijo že okroglih trideset let, ves ta čas pa so bolj kot z energičnimi numerami pikali z baladami, brez katerih bi bile kovinostrugarske...

Musipal

Morda se bo komu zdelo, da si je Luke Vibert sam nataknil zanko. In da z Musipalom pač ni presegel visokih meril, ki jih je sam oblikoval s prejšnjimi izdajami, celo, da so se mu začele - prav njemu, ki je vedno hotel ušpičiti kaj novega - odvrtevati reprize, da so velika presenečenja izostala. Toliko slabše za poznavalce in fanatične navijače.

Neighborhoods

Oluja Dara se spominjamo po izvrstem bluesovskem jazz kornetu v sekstetu Henryja Threadgilla in po kroženju v newyorških jazzovskih krogih. Smer Neighborhoods ni presenečenje, je pa zato godba majhno razočaranje. Dara se je namreč medtem zabubil v zmerne bluesovske vode, vse več igral kitaro, orglice in začel peti. Po domače, začel je igrati bolj ortodoksen blues, ga skušal združiti z jazzom, soulom in...

The Devil's Night

Resnici na ljubo že moram priznati, da grupnih ne maram - predvsem albumov ne. Tako imenovani crew ali posse izdelki so največkrat crewljavi ali obveljajo za pussy produkte sodobnega rap zemljevida. Ponavadi se njihova zgodba začne po velikem uspehu kakšnega solista, in ko le-ta čaka da preteče potrebno število dni za prodajo svojega novo solo produkta v štacune spusti svoje mnogobrojno prijateljsko...