Rebeka Dremelj: Prvi korak

Miss, ki poje, je miss z možnostjo, da preživi, z možnostjo, da se z njo in na njej še nekaj zasluži. In eto miss plošče, miss izdelka, miss produkta. Rebeka je izjavila, da rada poje, kar je lepo, in pozneje je izjavila, da strokovnjaki ugotavljajo, da tudi dobro poje. No ja. V trend, ki na slovensko pop sceno prinaša več lepote in manj nujno izdelanih vokalistov, se tudi njeno brundanje lepo ujame.

Iindustrial Frequencies Vol. 4

Sicer zvočno nasilne industrijske frekvence so lepa zbirka raznolikih zvokov trušča tovarn in sorodnih mašinskih obratov, obogatenih z mehanskimi ritmi sodobne elektronike. Tako je možno slišati že skoraj nojzersko distorzirane zvoke industrial skupin kot so: Die Form, P.A.L., Noisex, Hypnoskull, Converter, Siechtum......, ki se na tem ploščku veliko bolj nagibajo k digitalnemu hardkoru kot pa k pocukranemu...

Lena: Lane

Kot kaže pričujoči plošček, je Mathias Delplanque dodobra seznanjen s klasiko in sodobnostjo digitaliziranega duba. Čeprav mu je nemalokrat iskati vzporednic v berlinsko minimalističnih, s tehnom popopranih smotkah, kakršne pri nas poha Chilli Space konzorcij, drugod preseneča z gostoto in psihedelično ubranostjo zvokovja, ki dehti po angleških, s transerji pobratenimi začetnikih zvrsti.

Johannes Heil: Heilstyle

Opa! Je enemu najbolj slavljenih tehno producentov, gospodu Heilu, po treh prisluha vrednih albumih zmanjkalo primernih označevalcev, ali pa je enostavno začel tudi sam verjeti v svojo božansko avreolo in se zatorej ni čuditi blago rečeno neskromnemu naslovu njegovega četrtega ploščka? Skromnost gor ali dol, verjetno bi bilo Heilu, ki si je utrl svojo pot iz minimalističnega tehna in se je tudi na pričujočem kosu...

Bratko Bibič & The Madleys: Na domačem vrtu

Godbeniško in filmsko in kinsko pobiranje sadov je žlahtno pregnan work in progress. Brez debate je med produktivnejšimi in domiselnimi, ki se dajejo na anemični domačiji. Na domačem vrtu je presežek. Pravzaprav je trojna rabota, ob kateri lahko novodobni "multimedialci" samo spokajo.

Zion Train: Original Sounds of The Zion

Saj. Od staroselcev digitaliziranega duba, angleške tolpe Zion Train načeloma ni bilo pričakovati nevemkakšnega presenečenja ali bognedaj škandala, morda le dostojno stajliš plošček, naslednika zmernega Love Revolutionaries ali Secrets of The Animal Kingdom, zbirke zgodnjih, hudo globokih dubovskih ekskurzov.

The Spanish Recordings: Galicia

Tole je vredno krajšega povzetka. Smo z Alanom Lomaxom, ki je leta 1952 v Londonu sredi urednikovanja svetovne fonografske zbirke godb. Šef založbe Columbia mu je postavil pogoj, da zbirke ne bo brez izbora godb iz Španije: "Požrl sem knedel zaradi El Caudilla in se odpravil na Mallorco na konferenco o ljudskem izročilu, da bi našel španskega urednika.

John Tejada: Daydreams In Cold Weather

Kalifornijec John Tejada se je sicer sprva ukvarjal s hip-hopom, zatem s tehnom in elektrom, a zdi se, da ga je Evropa močneje popušila šele s pričujočo izdajo pri "intelligent" (za razliko od verjetno trotlnom namenjene plesne) elektronski muziki zapisanemu Plug Researchu. Če je v Tejadini muziki iskati kunšta, ga najdete v izobilju, prejkone v srži filigranskih aranžmajev ter spolirane zvočne slike, kjer ne...

Toby Keith: Unleashed

When the going gets tough, the tough get going, radi rečejo Ameri, češ ko zagusti, se pokaže, iz kakšnega testa si. Toby Keith se od bombaškega atentata na rodni Oklahoma City na klic domovine odziva tako, da spusti z verige svojo hardlinersko naturo in med ostalim nasuva v rit major založbo, ki ga spregleda pri podeljevanju nagrad za najboljšega debitanta.

Zibaj - Radio Antena

Kompilacija vsega tistega, kar so si ne preveč spedenani okusi zaželeli letos poleti. Oziroma na kar so densali tisti, ki poslušajo Radio Antena.

Oasis: Heathen Chemistry

No, seveda se prvi kritikov impulz nagiba v smer totalnega sesuvanja, in sicer zato, ker je v primerjavi s čudovitima prvencema tole še vedno nekam kiselkast močnik. Zvezki z najboljšimi neobjavljenimi komadi The Beatles, ki so jih morali pred časom odkriti na kakem zaprašenem podstrešju, so se očitno dokončno izčrpali, tako da je treba zdaj na vse skupaj pogledati iz žabje perspektive, a če smo samo za naprstnik...

Bruce Springsteen: The Rising

“Ljudje si zaslužijo resnico, zaslužijo si odkritost in najboljšo glasbo, ki ti daje tisto nekaj, da se lahko soočiš s svetom.” Oceani vode so že pretekli od te Springsteenove izjave, ki, če se ne motim, pripada času izpred osemnajstih let, ko je Boss z E Street Bandom Ameriki zadnjič nastavil zrcalo v obliki fenomenalnega albuma Born in the USA.

Dino Dvornik: Svicky

Tole ni CD, ampak reklama za DD v stilu Sergia Tacchinija, šminkerske znamke iz let, ko je bil DD še mlad. Tako je vsaj idejno koncipiran, v desetih komadih pa (v slabem nogometnem polčasu) natrosi svojo trenutno stopnjo hibrida funka, disca, dancea ter vseh ostalih plesno-zabavnih drobcev, ki se jih da stopiti v Splićotov đir. In ne bodite presenečeni, da se svetovljanski šminker glasbeno vrača v osemdeseta, to...

Congo to Cuba

Ena, še za rep ujeta poletna nabirka iz serialk ameriške založbe, ki že v naslovu igra na zgodovinske vezi, plesno konjunkturo prestavljanj teleščk in nožic, in vsem ljubo Kubo v otoški ali afriških različicah rumbe, čačaja, sona. Model že preseda, čeprav so afriške različice vnovičnega prisvajanja in sposojanja bolj žmohtne. Kakor je enkrat, nikakor ne edinkrat, briljantno rekel sociolog godb s posluhom - Simon...

Tabu: Male nore ideje

Pravzaprav je največji problem tegale projekta, da ga ne odlikuje nobena, še tako majčkena nora ideja. Ne vem, koga moramo za to kriviti, ampak kot ponavadi, z drugo ploščo so težave.

Habib Koite & Bamada: Baro

Če bo še kdo trobezljal, da severnoatlantski produkcijski "centri" godb iz Afrike, natančneje, afriški regimenti založb world music, ne določajo, vkalupljajo, kaj naj muzikanti iz Afrike igrajo, mu bo treba prisoliti eno po smrčku. To še ne pomeni, da muzikantje niso ohranili artistične avtonomije, da v studijih ne sprejemajo odločitev.

Bahamas 1935: Ring Games and Round Dances

Ko je dvajsetletni uslužbenec Arhiva ameriške ljudske pesmi ameriške Kongresne knjižnice Alan Lomax leta 1935 prvič prišel na Bahamske otoke, oborožen s snemalno opravo, je imel za seboj že snemalno folkloristično ekskurzijo po otokih Georgie in Floride. Tam je v spremstvu črnske folkloristke Zore Neale Hurston med sezonskimi delavci prvič posnel Bahamčane.

Counting Crows: Hard Candy

Že mogoče, da so dreadlocksi Adama F. Duritza umetni, sta pa zato njegova lirika in muzikalični navdih toliko bolj pristna. Imidž si dandanašnji lahko privošči vsak jebiveter, ki stopi na oder in pred zbrano publiko muči svoje glasbilo, medtem ko vsebina postaja vse bolj privilegij izbrancev. Counting Crows, ki so zakoličili traso z izjemnim prvencem August and Everything After ter v desetletju zmernega...

Red Hot Chili Peppers: By The way

O redkokaterem albumu se je zadnje čase toliko govorilo vnaprej, s takšnim veseljaškim pričakovanjem in tudi določeno dozo zadržane zaskrbljenosti. Californication, po vseh standardih čista briljantina, je s svojimi spoliranimi harmonijicami predstavljal zajadranje v čisti pop, kar je ob kombinaciji rdeče vroče obrtniške superiornosti in čistega talenta za sabo zelo hitro potegnilo tudi nujni stranski produkt...

Oliver Mtukudzi: Vhunze moto

V godbah je Zimbabve zaslovel po čimurengi, osvoboditeljski, protestni, socialni pesmi, kakršno je trosil naokoli legendarni kitarist in pevec Thomas Mapfumo. Njegov nabrit električen bend, ki je šibal kot za šalo, je v pregibanju osnovne ciklične harmonske forme in pletenja iz tradicije mbire nekaj najboljšega, kar je širnemu svetu dal jug Afrike.

Green Day: Shenanigans

Tile sardonični nedorasli impi so bili ob Offspringih nekdaj povsem zasluženo najbolj vroča roba na tej strani MTV-ja, te dni pa se ob vse očitnejšem usihanju bencina v rezervoarju ukvarjajo predvsem s pogrevanjem stare kaše. International Superhits so bili imenu primerno A-ji, Shenanigans pa so enako primerno B-ji, priredbe in memorabilia iz najrazličnejših soundtrackov ...

Samba Bossa Nova

Mini val obujenega navdušeja nad bosso se kaže tudi v takšnih kompilacijah, ki jih proizvaja cirkus world music. Potem ko se je bossa nova izkazala kot pripraven vzorec za zdolgočaseno zahodnjaško didžejsko reciklažo s kaj malo presežki, ki jih forma sicer ponuja, je intelektualističen val "kao" pljusknil nazaj kar v samo Brazilijo.

Slovenska popevka prvih 40 let

Naj takoj povem, da je ovitek gotovo eden boljših detajlov tele kompilacije, ki se pravzaprav dovolj brezvezno loteva evergreenov, ki so bili od leta 1962 do začetka osemdesetih let (kdo govori o 40 letih???) zapeti na festivalu Slovenska popevka. Kaj mi spet ni všeč? Da komadi niso označeni kot zmagovalci, recimo za najboljši tekst, za najboljši komad strokovne žirije, za najboljši komad po mnenju občinstva...

Def Leppard: X

Prijatelj je v navalu potrošniške malarije dejansko kupil največje uspehe nikogar drugega kot Šank Rockov, ki jih zdaj neprenehoma vrti v avtu, in šment, če mu ni nižjepodpisanega na koncu dejansko uspelo navdušiti nad Balado o mavričnih ljudeh. Ker je ta nižjepodpisani v svojem bistvu nežno in čustveno bitje, si je zaželel še nadaljnjih tovrstnih fiksov: ker se v nakup slovenskih dolgolascev vseeno ni mogel...

Tricky: A Ruff Guide

Tricky kid, šampion daleč najmanj abotnega izmed hopov, je v vsakem pogledu glasbeni velikan, večni inovator, hipnotični praskač po gruvu ultimativnega beata. Res je, da predstavlja Maxinquaye njegovo nikoli kasneje preseženo torišče, vendar je tale RUff zadeva prav zato za površnega Tricky fena še toliko primernejši nakup, saj zaobjema tako zdravo ogrodje z debitantskega remek-dela kot najokusnejše odrezke z...

Hakim: Talalik

Egipčanski predstavnik za zvezdo world glasbe Hakim je s Talalikom, tretjim albumom v zahodnem svetu, popolnoma zabredel v mešanico tradicionalnega sha'bija ter svoje študentske ljubezni, zahodnjaškega zvena, ki ga vnašajo basi, bobni ter klaviature.

Dashboard Confessional: The Places you Have Come to Fear the Most

Kdo pravi, da morajo glasbene ekspresije o generacijskih travmah, življenjskih razočaranjih, goltanju grenkih tablet in konformističnih pritiskih okolja zveneti kot repersko naricanje, ropotanje pralnega stroja ali premikanje pohištva?

The Remote Viewers: Stranded Depots

Angleški trio odmaknjenega očišča poznamo z njihovih predstav na Metelkovi. Remote Viewers so saksofonista Adrian Northover, David Petts ter saksofonistka in pevka Louise Petts. Ker skupina rokuje še s enim zgodnjih elektronskih generatorjev zvoka, šumov, s teremini, zraven pa se odeva v meščanska oblačila izpred druge vojne, je vse skupaj dejansko malo odmaknjeno, vsaj bizarno.

Paul Westerberg: Grandpa Boy Mono/Paul Westerberg Stereo

Poslušalstvo s širšim glasbenim obzorjem bržčas še pomni ameriško najstniško postpankersko atrakcijo The Replacements, ki je v ramonesovskem duhu, se pravi s histerično navito kitarsko sekcijo in raztrganim vokalom, tja do konca osemdesetih slovela po lucidnih tekstih z butastimi naslovi, silovitih albumih in katastrofalnih koncertih. E, to je bil bend, v katerem je rasel, norel in zorel Paul Westerberg, ki je...

Edo Maajka: Slušaj mater

Edin Osmić je od svojega rojstva na dan JLA leta 1978 do 4. maja 1992 živel v Brčkem, od koder ga je pregnala vojna. Od štirinajstega leta naprej je begunec (medtem je živel v Zadru, ter študiral strojništvo in kriminalistiko), trenutno ustaljen in poročen v Zagrebu. Prvič je javno repal na nekem hiphop partiju v Zagrebu, kjer je v svojem freestyle nastopu bentil čez Njofro in HDZ, ter zato pokasiral bližnje...