Flora Purim sings Milton Nascimento

Milton Nascimento je kakopak eden posebnih glasov Brazilije in sploh Latinske Amerike. Njegov visok falset in način podajanja pesmi, ki so črpale tako iz afrobrazilskih verskih tradicij kot iz socialnega vsakdana, je bil med prvimi brazilskimi, ki je vsaj malček osupnil zahodni svet. Ta je ravno tedaj veselo, uporniško, hedonistično rockal čez vse pretege.

Techno Energy 11 - Mixed By Ben Sims

Neverjetno, ampak obstajajo tudi tehno didžeji, ki si ne izbirajo čimbolj podobnih in zato laže vrtljivih viž, ki vsevdilj cedeja ne prodajajo enih in istih poceni fint, temveč tehniko miksanja s posluhom za specifičnosti sproti prilagajajo temu, kar je na gramofonu. Eden takih je po domovini dobro znani Anglež Ben Sims, pri katerem nimaš občutka, da se je namenil s kar štiridesetimi zmiksanimi vinili podirati kak...

Neno Belan & Fiumens: Luna & stelle

Se prav matra ostat na sceni, tale naš hudiček. Razmer na hrvaški sceni ne poznam prav v detajle, ampak ob poslušanju tegale izdelka se mi zdi, kot da se je Đavol malo izgubil. V petnajstih komadih se mu zgodi čisto vse, kar se trenutno na sceni lahko "posluša" (razen džeza in panka). Baza je nekakšen disko, ki se po zgledu zadnjega izdelka Đavolov pelje nekje po galaksiji, še vedno pa je od časa do časa Ludo...

Drive-by truckers: Southern Rock Opera

Hej, vzdržite se zajedljivih opazk. Vsaj za poldrugo uro, kolikor je muzike na teh dveh ploščkih. Ki, mimogrede, v slehernem od dvajsetih štiklov postreže z večjo dozo trdo kuhanega sarkazma, kot ga zmore ortodoksni roker pridelati ob misli na rokokojsko nabuhlost in vsesplošni kičeraj žanra po imenu rock opera. Ne, tole ni Tommy, kaj šele Jesus Christ Superstar, Southern Rock Opera namreč vibrira nekje med ...

Sierra Maestra: Rumbero Soy

Častitljiva četrtstoletnica benda sonerov prikriva, da so Sierra Maestra štartali kot revivalisti sona, ki je formacijska in zlata leta na Kubi doživljal pred II. vojno. Marcos Gonzalez in Jesus Alemany, donedavna vodilni imeni benda, sta pred letoma vsak po svoje naredila odmevno kariero, prvi kot duhovni oče Afro-Cuban All Stars, torej še naprej kot rekreator stilov, Alemany pa je z bendom Cubanismo bolj...

Heiko Laux: Ornaments

Medtem ko bi težko rekli isto za njihovo, neprestano obnavljajočo se in vse mlajšo publiko, se je veliko tehno producentov - čeprav tega od njih ne boste slišali za mešalko na kateri izmed veleveselic, kjer je treba kovati denarce - vendarle naveličalo enostavnih formul in preverjenih, neredko brutalnih metod za navduševanje mladincev. Glede na staž, med katerim je imel dovolj časa za brušenje orodij in...

25. Festival Melodije morja in sonca - Zmagovalci Melodij morja in sonca

Festival, ki je pravzaprav ena taka lagana kopija Splitskega festivala in se je dobro prijel ravno v času, ko se je začela sesuvati Slovenska popevka. Komadi imajo vsaj v začetku povsem mediteransko-dalmatinske aranžmaje, potem se začnejo prilagajati splošnim potrebam ljudstva. Drugače kot na Slovenski popevki ali Veseli jeseni veliko zmagujejo Primorci: Prizma, Bazar, Faraoni, Big Ben, Slavko Ivančič, konec...

Murat & Jose: V besedi je moč

Po za slovenski hiphop obetavnem letu nula nula, ko sta na sceni udarjali dve hiphopovski plošči, komilacija 5' Of Fame - Za narodov blagor in Klemnov Trnow stajl, smo lani dokačali samo en izid albuma, Čukurjev Ne se čudit. Letošnja bera bi naj bila bolj obširna, pot pa sta ji začela tlakovati Murat in Jose, veteranski črno-beli hiphop dvojec, ki se je v sedanji obliki izkristaliziral iz obetavnega najprej...

Six Feet Under: True Carnage

Nekrofilsko razpoloženi patologi Six Feet Under po svoji stari navadi meljejo čreva, pijejo kri in oživljajo mrtve. Čupava druščina zombijev nič hudega slutečega poslušalca zlahka pripelje v svojo grobnico, kjer nanj prežijo distorzirane kitare klišejskega žaganja, v hašiševem dimu izgubljeni ritmi in hropeči vokali glavnega satanovega brundavca Chrisa Barnesa (ex- Cannibal Cor...

Brujeria: Mextremist Hits

Špansko govoreče satanistično združenje Brujeria nas na svojem zadnjem digitalnem nosilcu demonskega zvočnega zapisa črnih maš radostno spusti v svet droge in ikonskega zla. Del pesmic na zgoščenki je bilo moč že slišati na 7" vinilnih izdelkih kot so: Demoniaco, Machetazos!, El Patron...., ki pa do sedaj uradno še niso vstopili v slovenski glasbeni prostor, čeprav so nekateri posnetki še z začetka...

Joe Fonda / Xu Fengxia: Distance

Improvizacijski par je intriganten vsaj zaradi dvojega: najprvo je strunski in že zato specifičen, kot drugo pa je najbolj vpadljivo glasbilo "starodavno", po tradiciji pripadajoče dvorski, učeni godbi Orienta, namreč kitajski guženg. Nanj igra Xu Fengxia, domnevamo, Američanka kitajskega porekla. Sploh so "dvorske citre" daljnega Vzhoda določene kot...

Rhythm&Sound

Za oblačne dneve in krajevne nevihte priporočamo: za prvo silo dekagram posušenih cvetov holandskih hibridov, za duševno malico pa pričujoči, prostrano odmevajoči plošček, na katerem so zbrani singli Rhythm&Sound, enega izmed projektov bivše berlinske založbe Basic Channel, vplivne valilnice z dubovskimi načeli prežetega minimalističnega tehna.

Sebastian: Ti si ta

To, kar se dogaja s slovenskimi popevkarji, postaja do konca perverzno. Obrtniška skupina, ki namesto švasanja konstrukcij ali peke makovk v industrijski coni v Trzinu producira nekakšno glasbo, si je brez kančka sramu privoščila izdati še eno enako Sebastianovo ploščo. S podobnimi ritmi, s podobnimi sporočili, le z malo bolj dodelanim imidžem glavnega akterja.

Nikakoi: Sestrichka

Nikakoi (rusko: nihče ) je sicer psevdonim Nike Mačaidzeja, ustanovnega člana socialistično poimenovanega GOSLAB-a, neodvisne tbilisijske samofinancirajoče se zadruge, ki se ukvarja s produkcijo muzike, mode, fotografij, videa in filma, kateremu je v prvi vrsti zapisan Mačaidze, ki je svoj prvenec, neprestanim redukcijam in pomanjkanju navkljub, zvijačil kar na domačem laptopu in ga srečno izdal pri berlinski...

Verve/Remixed

Drugo nadaljevanje. Najprej novodobni "kreativci", magi na povabilo zakoračijo v arhiv jazzovske založbe, ki jim na stežaj odpre vrata. Potem jim taista hiša veleumetja založi, jih lansira v ozvezdje remiksov, studijsko proizvedenih muzik za posedanje, raje spanje in preganjanje dolgcajta, ki potem povratno postanejo kvintesenca za medleče, psevdointelektualne omotavce, konzumente "tehno muzik", ki se bojijo enega...

Sounds From the Verve Hi-Fi: Compiled by Thievery Corporation

Sumljivo je. Najprej naslov zbirke, potem kompilacijska didžejska ekipa - Rob Garza in Eric Hilton, ki navdušeno, goreče, fanatično razglaša, kako so ju očarali zvoki bossa nove. Jahalci plošč, producenti, remiksarji morajo poznati morje muzik, plošč, starih singelc, celo kaset, če hočejo kaj zmesti, stlačiti. Rabijo bogate zvoke, konturo, vsaj neobičajen beat. Razlikujejo se...

Paul Brtschitsch: Memory

Kolego Brčića, ki se je uveljavil z lani izdanim Venexom, je moč odtlej srečati na mnogih, tudi za tehno producenta zelo nenavadnih mestih, kot so psihedelični transijadi zavezani festivali in kompilacije.

Shannon Lawson: Chase the Sun

Na vprašanje, s čim si je zaslužil izid prvenca pri izbirčni multinacionalki, 28-letni Shannon odgovarja, da je pač ob pravem času na pravem mestu s pravo mero feelinga odigral klasiko Let's Get It On Marvina Gaya v bluegrass verziji. Seveda jo najdete na Chase the Sun kot edino priredbo v družbi desetih skladnih avtorskih pesmi (in enega zamolčanega gospela), ki pod tanko glazuro komercialno baladne všečnosti...

Siddharta: Silikon delta

Zakaj bi rokerji sploh izdajali plošče z elektronskimi remiksi svojih viž in zakaj bi elektrotehniki sploh znova mešali dratarije? Takole naivno bi rekli, da zato, ker obstajajo medsebojne simpatije, ker se jim medsebojno dopade njihova muzika. Seveda pa je Siddharta prej tržnemu uspehu zavezana manufaktura kot nevemkakšna dratarska tolpa in ima poteza njenega štaba verjetno več opraviti s "prisotnostjo" na trgu...

Sufi Music: Islamic Mystics Harness the Power of Music

V špilavcu je vnovič vodnik iz znane serijalke po muzikah, a to pot jih igrajo najvišjemu, Alahu. Po temeljne napotke o načinu muzičnega izkazovanja ljubezni do stvarnika, kakor jo izkazujejo sufiji iz različnih predelov islamskega sveta, zbrani z različnih edicij na tej cedejki, spremna knjižica, razen splošnih orisov lokalitet in predstavljenih izvajalcev mistične pete poez...

Van Morrison: Down the Road

Van the Man. Mojster vokalne improvizacije. Vsestranski glasbenik. Producent z mero in čutom. Genialen aranžer glasbenih predalčkov, ki zna njihovo vsebino tako temeljito pospraviti, da ne najdete ničesar več, pa čeprav je vse bolj kot kdajkoli na dosegu roke, pardon, ušesa. Eden večnih. Svojo pot je že zdavnaj opisal kot potovanje samotarja, outsiderja, ki pa to ni postal po svoji želji, ampak zaradi spoznanja,...

Luke Slater: Fear And Loathing

Od velenarkomanskega romana prevzeti naslov skriva par ploščkov, po dekadi demoliranja plesišč prvi (!!) uradni dokument mešalnih spretnosti mojstra Slaterja, ki se na ovitku, vidno izmozgan in izgubljen, vlači po eminentnih didžejevskih prizoriščih, torej po letališčih, taksijih in hotelskih sobah.

EL-P: Fantastic Damage

Če pristanemo na dekadno delitev časa, ki ga živimo in v vsaki od dekad, ki jih je do sedaj doživel hiphop, iščemo producenta, ki je kršil vsa ustaljena pravila zvočne produkcije svojega časa, potem je jasno, da bomo v osemdesetih izbrali Bomb Squad (ustvarajlce zvoka Public Enemy), v devetdesetih RZA-o (masterminda za zvokom Wu-Tang Clana), po poslušanju Fantastic Damagea pa lahko za arhitekta novega zvoka v prvi...

Tom Waits: Alice / Blood Money

Tule je torej hkratni izid novih Waitsovih albumov različnih časov nastanka. Vsak je tematski, oba sta takojci razpoznavna in oba v primeri s prejšnjim, pretirano hvaljenim, standardnim Mule Variations bolj "waitsovska". Naj tole razložimo. Tipična, ker se na nek način vračata k prelomni trilogiji (z nekaj podaljški) albumov z začetka osemdesetih let, od Swordfishtrombones, Rain Dogs do ...

Papa Roach: lovehatetragedy

Piško na naslovki prav uživaško džuska, obenem pa bi ga lahko vzeli tudi kot nadvse pošteno opozorilo, na katero ciljno publiko je zadeva sklenila štartati. Dobro, če primarni konzumenti niso ravno novorojenčki, pa jih kaj bistveno čez stopnjo polnoletnosti tudi ne bi smeli šteti, saj plošček preredko postreže s čim več kot s prgiščem klišejev in veliko zvoka.

General Woo

Woo ( takozvani Srki ) je konec aprila dokončal svoj solo-prvenec, ki nadaljuje zgodbo zagrebških ulic in kvartov. Tram 11, njegov predhodni dvojec s Targetom, se tokrat ne vozi skozi mesto, ampak ostaja v četrti Dubrava, getu dimenzij milijonskega mesta. Če je kdo pričakoval kakšne freestylerske impro-lige na trde semple, je pri Generalu (in založniku) dobil v možgane direktno lekcijo, kako se prodaja, ne pa...

Mabulu: Soul Marrabenta

Tadruga cedejka benda iz Maputa, ki so ga "nagrabili" od zunaj - je torej nekakšna sintetična tvorba -, ni nič manj radoživa, drzna kakor prva. Mabulu so nastali na pobudo domačega založnika evropskega porekla. Če je prevladujoč mozambiški kitarski urbani slog marabenta tamkaj kraljeval od šestdesetih naprej, je v bendu kot podstat nadgrajen z novimi mondializiranimi popularnogodbenimi oblikami.

Ken Ishii: Flatspin

Ken Ishii se dve leti po zadrajvanem Sleeping Madness predstavlja s konvencionalnejšim ploščkom, ki pač ne meri, da bi poslušalstvo zmešal z dobro merjenim sosledjem, ki je bolj kot "konceptualni" tobogan zbirka novitet, singlov in odlomkov.

DJ Shadow: Private Press

Če Shadowu v prid preskočimo epizodo s hudo napihovano elektronsko "supergrupo" U.N.C.L.E., bi menda bilo še najbolje, ko bi pričujoči plošček priporočili ljubiteljem lahno nalomljenih ritmov in kvalitetno nakajenega vzdušja založbe Mo' Wax, predvsem pa združenim silam neohipijade, kamor rado odplakne njegove sempleristične, iz najbolj obskurnih, kdovekje izkopanih vinilov sk...

Nusrat Fateh ali Khan: Sufi sounds from the qawwali king

Med slušalsko skušnjo "surovega vodnika" po fonografski zapuščini pokojnega kavalija, sufija in imenitnega pevca po rodu iz Pandžaba, Nusrata Fateha Alija Khana, bega spomin. Med drugim na njegov močan ljubljanski koncert v cankarjevini v taveliki dvorani pred dvesto, morda tristo glavami, kar je bil popoln dizaster. Ker je takšno godbo itak sukal in o njej še kakšno tehtno skušal reči zgolj...