Ritual Carnage: Every Nerve Alive

Ameriško japonska naveza, ki si je nadela ime Ritual Carnage in izdaja za francosko Osmose, je izvrgla še eno odlično ploščo old skool thrash metala. Peklenski trio podaja na CD verziji kup nabrite muzike, ki je nastajala med leti 1996 in 1999, v besedilih na srečo ne moralizira ali poziva k pozitivnem življenju, temveč jasno odkriči, da je hudič njegov gospod in da je pekel že tu! Toplo priporočamo vinilno...

Jai Uttal: Spirit Room - A Retrospective

Newyorški multiinstrumentalist Jai Uttal že od leta 1991 ustvarjalno roma iz Kalifornije v Indijo in nazaj, vmes pa tako pri bengalskih uličnih godcih kot pri gurujih s himalajskih pobočij nabira glasbene spominke, ki jih je do sedaj v spremljavi The Pagan Love Orchestra nanizal v štiri ploščke z naslovi Footprints, Monkey, Beggars And Saints ter Shiva Station.

Viu Drakh: Take No Prisoners, Grind Them All And Leave This Hell

Mračnjaško razpoloženi, nemško govoreči drakoni že v samem naslovu nakažejo svoja destruktivna nagnjenja, ki jih preganjajo skozi vsa besedila črno obarvanega ploščka. Poleg darkerskega razpoloženja drakoni ponujajo blazno metaliziran crust, prežet z dobro dozo grinda, kar pripomore k malo večji razgibanosti v strukturi pesmic, ki se zaradi precej monotone produkcije (predvsem bobnov) proti koncu albuma...

Shyam: Željo daleč stran

Prav neverjetno je, da se nekateri naši najbolj delavni menedžerji in organizatorji glasbenih dogodkov ne morejo naučiti bontona. Teženje na žurkah, kako je treba nekatere bende (Shyam, Siddharta, nogometni trio) oceniti bolje od drugih in kako so nekateri, ki dobijo na tehle straneh dobro oceno, zanič (Tabu) in kako so nekateri blazno dobri, pa jih mi niti ne povohamo, nam ni všeč in tudi napadalcu takšno teženje...

Rdyo predstavlja: 5'00" Of Fame - Za narodov blagor

Pa smo jo le učakali - prvo slovensko hiphop kompilacijo, namreč. Da rap že nekaj časa ni več zgolj črnskoameriška domena je jasno vsaj od takrat, ko je frankofonski MC Solaar suvereno zajezdil po mikrofonih in tudi Amere prepričal v to, da se da rapati tudi drugače. Tudi naša domovina ni bila imuna na recitirane rimanice, saj nosi najstarejši posnet raperski album letnico 1994, kar tudi ni tako slabo.

Johannes Heil: Future Primitive

Sodeč po globokem uvodniku na ovitku se je Johannes Heilu, enemu izstopajočih ustvarjalcev novega rodu tehna, prikazal Bog ali vsaj njegova dekla v kombineži. Zakaj ne, saj imamo za spremembo opravka s tehno veljakom, ki ne posluša le plošč, katere virtuozno in bliskovito meče na tri ali po novem celo štiri gramofone, in katerega plošček ne sestavlja le monotona vrsta složno butajočih orodij za ožemanje...

Vedic presents: Rhythmic Intelligence

Potrošniško dilemo, ali med tolikimi vabcajočimi nalepkami verjeti prav tej, ki, samoumevno ob historični zamenjavi datuma, obljublja "indijsko muziko za 21. stoletje", kar ugodno razreši v disk urezana vsebina, delo pretežno "azijskih" podanikov angleške krone, od katerih Kranjcu menda zazveni znano le ime Asian Dub Foudation.

Hartmut Geerken, John Tchicai, Famoudou don Moye: Cassava Balls

Le kaj bi dokumentacija novega jazza brez Lea Feigina, brez ljubih Leo Records. Izviseli bi za vse radosti, ki so nam jih "od daleč" priredili Ganelin, Čekasin, pokojni čudotvorec Kurjokin, odpuleni geniji iz Arhangelska, pa Sakis Papadimitriu, profesor Braxton, doktor Chadbourne, galaktični Sun Ra z Arkestro, če med mnogimi muzičisti naštejemo le "znane", na tukajšnjih radijih,...

Carl Craig: Designer Music V1

Čeprav se je detroitski veteran Carl Craig tu zadričal po sami meji latino kiča in se poklonil tudi v bivši diskoteki Turist prelajnanemu in zato - najosebneje rečeno - še monstruoznejšemu hitu kompanjona Kevina Saundersona Buena Vida, recimo, da je prvo poglavje njegovih izbranih remiksov z zgodovinsko patino ožlahtnjeni zalogaj, ki bo omastil brk marsikaterega sladokusca.

Afro-American Folk Music from Tate and Panola Counties, Mississippi

Za bolj vnete zbiralce godb, ki so odzvanjale na Jugu ZDA, tole ravno ne bo novost. Ponatis in "prevedba" teh posnetkov za današnje množične špilavce s ploščne izdaje v okviru izdaj washingtonske Kongresne knjižnice pa vendarle v marsičem pomembno dopolnjujeta sicer prvo izdajo teh posnetkov s konca šestdesetih, ki jih je med svojim terenskim delom 100 km od svojega doma v Memphisu napravil...

Pepe Vasquez: Ritmo de Negros

Predvsem po zaslugi posrednika iz središča, Davida Byrna, se je širna srenja hlastavcev za godbami seznanila s Suzano Baco. Opozorila je na zabrisane sledi afriške kulture na geografskem območju, ki tudi v godbah ravno ne slovi po "afriškosti", kot si jo predstavlja razvajeno zahodnjaško dete, namreč v obalnih predelih okrog mest Canete in Chincha v današnjem Peruju..

Merle Haggard: If I Could Only Fly

Če si zgodovino country glasbe za hip zamislimo kot nekakšno velikansko človeško telo, na katerem vsak vitalni del nosi ime nekega zaslužnega izvajalca, potem Merle Haggard definitivno predstavlja kite tega telesa. Jeklene kite trmoglavega proletarskega upornika, ki ni klonil niti pred šarmom ameriškega sna niti pod pezo slave. Njegovo ime s spoštovanjem izgovarjajo celo tisti, ki do njegove glasbe ostajajo...

Napalm Death: Enemy Of The Music Business

Po več kot desetih letih so Napalm Death zapustili svojo rojstno založbo Earache Rec. in presedlali na Dream Catcher, kjer so izdali že svoj drugi nosilec zvoka, ki prinaša lepo in čisto digitalizirano produkcijo. Na zgoščenki se najde štirinajst pesmic očiščenega grinda z doslej najbolj industrializiranim prizvokom zadnje postave, obenem pa v sami godbi ni zaslediti drastičnih sprememb.

Badlands - A Tribute To Bruce Springsteen's Nebraska

Bruce Springsteen je posnel prgišče zanimivih plošč, še preden je z albumom Born In The USA postal Boss. Born To Run, Darkness On The Edge Of Town ter dvojna The River so dosegle celo zavidljiv komercialni uspeh. Slednji je dobesedno mrknil, ko je leta 1982 izdal Nebrasko. Album, ki je naredil Springsteena. Tako prvinski, da si ga prej nekako ni upal izdati.

Seksu Roba

Zadnji izmed plodov japonske obsesije z zahodnim lahkoglasbenim izročilom in b-filmi šestdesetih nosi zanimivo, po južnoslovanskih stepah dehteče ime, sicer pa si je za cilj svojih prisrčnih ekskurzov izbral vesolje, kjer se na valovih odmevov iz škatle z efekti često srečujejo prvaki elektronske naive, kakršna sta (Walter) Wendy Carlos in Peter Thomas.

Mauro Negri & Zlatko Kaučič: Squarci

"Koščki" s koncerta v italijanski Gorici januarja 1999 so drugi album Maura Negrija in Zlatka Kaučiča in obenem kar četrti album v dobrih dveh letih, ki jih je v različnih postavah posnel briški bobnar, tolkalec, iskalec zvenenja, nabiralec zvočil, muzičist. Za prevladujoč jazzovski konservativizem v tukajšnji p(a)lanki povsem nerelevantno dejstvo, za nas pač dovolj zgovoren pokazatelj, da je Kaučič edini jazzar...

Elixir: Music Mathematic Magic

Takoj ko si ga vstaviš, naredi angleški trio močan vtis in ko bi se laserski snop ustavil že po prvem grižljaju, bi vsak Venet prisegel, da Elixir z začetno postavo Laibacha ne druži le ljubezen do grotesknih opernih semplov in vse prevevajoča mrakobnost. Nadaljevanje kaže vsaj na prvo uho dosti priljudnejši obraz, saj se na nakovalce kuj ujamejo odlomki iz zimzelenega repertoarja najraje orkestralnih melodij po...

Planet Groove: Zakon groovitacije

Ne, poplave na tej plošči pričujočega funka in soula še ni, na žalost pa sta že dva benda, ki se ukvarjata SAMO s tako glasbo, na tako majhni kvadraturi po svoje preveč. Poleg Planeta mislim še na KUD Gas, jasno. Omenim pa naj tudi gručo bendov, ki se grejo takšnole instrumentalno (tehnično dodelano, kakopak) muziko samo včasih.

Bill Laswell: lo. def pressure

Verjetno bi se veliko poslušalcev in manj fanov strinjalo s trditvijo, da je Bill Laswell podpisan pod tolikšnim številom projektov in sodelovanj, da mu kar malo škodi. No. Gornja trditev pa vsekakor ne bo držala za pričujoče "drum& bass potovanje od New Yorka do New Delhija", ki se po dolžini in hipnotičnem vzdušju dveh čez dvajsetminutnih poletov približuje indijskim ragam in bo presenetilo marsikoga,...

Ursula 1000: All Systems Are Go-Go

V bistvu so lik lounge didžeja - takole od daleč, saj pri nas še nismo prisluhnili verodostojnemu predstavniku te redke vrste - spremljale predstave o lagodnem, bolj razpoloženjskem kot na ritem osredotočenem, stirred, not shaken mešanju plošč, ki naj se sklada z občutji v naslonjače zavaljene, blazirane klientele.

Cajun

Godba nekdanjih frankofonskih poljedelskih in ribolovskih Akadijcev, ki so se po britanskem prevzemu Nove Škotske leta 1755 znašli pred neusmiljenim eksodosom v louisianske močvare južno od New Orleansa in zahodno do Teksasa, je v slabem stoletju doživela nekaj korenitih sprememb. Če je že zaradi melosa, frankofilije, značilne medigre harmonike in gosli ob trianglu ali perilniku vzbujala pozornost, sodobni cajun ...

Nyctophobic: Insect

Švabi Nyctophobic so po nekaj letih delovanja končno uspeli sestaviti celovečerno ploščo, ki presega njihove sedeminčne vinilne izdelke in nosi celih sedemnajst komadov čistega in skrbno produciranega grind/crust/cora. Po dvaindvajsetih minutah tišine na koncu albuma pa nam Insect postrežejo z remiksom enega od prej slišanih komadov, ki se prelevi v obdelavo legendarnega komada Black Sabbath -Paranoid.

Brad mehldau: Places

Razglednice "krajev", "prostorov", včasih solo, drugič v standardnem klavirskem triu, Brada Mehldaua utrjujejo kot prvovrstno pianistično atrakcijo za jazzovski mainstream in ljubitelje obrobnejših muzičnih praktik. Kar je redka dobrina. Še sreča, da je Mehldau z nepoboljšljivim romantizmom, brkljanjem po naplavinah "liričnega", meditativnega klavirja v jazzu...

Lynyrd Skynyrd: Christmas Time Again

Neuničljivi bend, ki se mu je zgodilo že vse hudo na tem svetu, in bend, ki je že stokrat razpadel, da bi lahko znova zaživel, si pač lahko brez skrbi pred jezo vsemogočnega privošči na prvi posluh tradicionalen, v svoji srži pa dokaj nenavaden, rahlo sarkastičen božični album, na katerem med drugim najdete tudi "besede s štirimi črkami" in nemalo ugibanj, zakaj ima božiček tako rad prav otroke.

Six Feet Under: Graveyard Classics

Na smrt zakajeni Six Feet Under so nekje v dimu THCja izgubili dosedanjega kitarista Allena Westa (ex- Obituary ), ki ga je z bolj rezko kitaro zamenjal Steve Swanson.

Leon Lamont: Breakbeat Mechanic

Čeprav si je Angleška, širitve tržišča lačna mašinerija zabave našla še laže prebavljive papice za stranke v two stepu, ki je še najbliže pri nas dobro znani house žolici, ni slišnega razloga, da se ne bi občasno odteščali s svežim drum&bass zalogajem.

Rok: Defender

Berlinski didžej Rok, ki nam je ostal v spominu po za kunštne tehno kroge izjemnem smislu za humor, s katerim je prekvasil svoj nedavni, za Tresor izdani, tudi za poduhovljenejše gasilske veselice primerni miks, se tule predstavlja z enako mikavnim cvetoberom. Čeprav se je na prvencu znašlo tudi nekaj nevznemirljivih tehno standardov, so posebej vredne omembe - in, upajmo, simptomatične za nov soj, ki je...

Dwight Yoakam: Tommorow's Sounds Today

Recimo, da bi se radi pobliže seznanili s countryjem, z glasbeno zvrstjo, ki poleg heavy metala predstavlja daleč največje in naravnost idealno gojišče predsodkov, grimas in intelektualističnih zmrdovanj, zato sežete po renomiranih priročnikih, kritiško čislanih leksikonih in uglednih spletnih straneh, ki naj bi vas po bližnjici privedli do najvišjih dometov.

Šukar: Prvo iv

Šukar , Amaro dive in Čhaie , če sem prav štel. Deš berš oziroma deset let.

Helena Blagne: Srebrna reka

Se kar malo bojim, da je to najslabša Helenina plošča. Plošča duetov, s Pestnerjem, z Dobričem, z bratom Hainijem... Za podobno taktiko se je pred časom odločila Simona, enake udarce trgu zadaja Vlado Kreslin.