-
Ko so Morgan in ostale članice zaključile kariero cheerleaderk, so se odločile, da se malce prepirsajo, nič tetovirajo, da zasovražijo Britney Spears in postanejo Kittie.
-
Kaj pričakujete od drum&bass didžeja? Če niste zadovoljni z nekaj urami aerobike ali tae-boja ob do monotonije podobnih hardsteppin' ritmih, če se Vam je, ob najedajočih "dejmo roke gor, migajmo vsi" poveljih dežurnih MC-jev, zaradi katerih ne slišiš muzike, zazdelo, da ste v telovadnici ali v vojski in da je drum&bass še ena pretveza za vokalno izražanje praznine v prvem nadstropju, bi morda...
-
Nekoč je bil Eric Schrody stalni gost bostonskih, newyorških, losangeleških in drugih pivnic, še posebno tistih, v katerih je iz pip curljalo irsko pivo. Bil je boksarski fanatik in na mišičasti organizem si je dal nanesti kar precejšnje število za vse življenje zaznomujočih ga tatoojev. Kot pravi ameriški Irec je bil po katoliško prepričan v dve stavari: da bo njegova duša živela večno, zato si je nadel...
-
Mississippi : The Blues Lineage: Musical Geniuses of the Fields, Levees, and Jukes
Vsaka iz členjene zbirke Alana Lomaxa je mali zgodovinski muzični zaklad. Marsikateri meloman te posnetke sicer že pozna z nekaterih drugih edicij. Ampak ne s takim občutkom za godbe, njihov življenjski kontekst. Lomaxova "odkritja" so na različnih ravneh vtisnila otipljive sledi in daljnosežno učinkovala na "misisipijskem bluesovskem terenu" ter njegovih zgodovinskih...
-
Tako kot je zamujal sneg s katerim so Frajkinclari in "midva" poskušali promovirati kanibalski hit Oda gudeki, tako zamuja tudi tale recenzija. Snega ni bilo in tudi plošča v centralni Sloveniji ni doživela pričakovanega odmeva. Pa ni slaba. Samo malo je vezana na njihovo domače okolje. In lahko bi rekli specifičen humor. Na severovzhodu bojda harajo.
-
Sun Tribe 1 - The Psychedelic Morning Trance Compilation
Tudi kateri od poučenejših kupcev pričujoče, dostojno gruvajoče in primerno hipnotične kompilacije s skromnim odmerkom dizalic in sentišev, katere izbor je zaobjel dovolj veliko število transerskih korifej, bi se lahko vprašal, kaj naj bi pomenila oznaka "morning trance" iz podnaslova.
-
Incantation: The Infernal Storm
Napadalni hudičevi podložniki Incantation nadaljujejo svoj uničevalski pohod skozi osem zapovedi brutalnega death metala, ki brez počitka zatira še zadnje preživele Kristusove podložnike.
-
Elvis Jackson: Go home and practice
Primorski zajebantje, ki mešajo regi, ska, punk in pop, so prijetno presenečenje lanskega leta. Na plošči je skoraj eno uro glasbe, enaindvajset komadov melodičnih hecov, ki človeku ne otežujejo že tako težkega življenja in ki se ne ukvarjajo s problemi eksistence. Ob tem so izdelek popestrili s solidnim ovitkom in lepotico, ki nedvomno misli, da bo za njeno kompletno obdelavo ...
-
Mayhem: Grand Declaration of War
Mayhem so tisti bend, katerih pevec Eronimus je podlegel pod šestindvajsetimi vbodi z nožem mladega in ljubosumnega Burzuma, ki je končal v zaporu za 20 let. Mayhem svojo nevrotično mračnjaško predstavo realizirajo preko čiste produkcije teatralnih komadov, ki se od začetka do konca drastično stopnjujejo. V drugem delu mračne simfonije albuma pa Mayhem priklopijo nase raznovrstne elektronske-kompjuterske...
-
Naj zažgolijo vesele bakhantinje, bratje Dioniza, koribantsko razvneti pusti, je bržčas podmena tegale karnevalesknega izbora. Kraji, koder naj bi se vili opojni zvirajoči zvoki, vonji, telesa, maske, kostumi, skriti pomeni in eksplicitna žuganja ali turistična radost so Salvador de Bahia, Rio, New Orleans, Port-au-Prince, Port of Spain, Barbados, Baranquila, El Callao.
-
Več kot deset let je trajalo, da je pričujoči plošček ugledal luč dneva in se znašel na policah izbranih ploščarn. Menda se je toliko časa mudil zato, ker sprva nihče ni pomislil, da bi tisto, kar je leta 1989 povsem spontano nastajalo v Nelsonovem studiu Pedernales, tako ali drugače priobčil javnosti. Takrat se je pri Willieju oglasil večni odpadnik Billy Joe Shaver, da bi posnel nov album, in s sabo pripeljal...
-
Zaradi zadnjih zgod in dopisov, da smo včasih do naših mladih upov le preveč kritični, smo se tokrat potegnili nazaj in poslušali nekaj bolj umirjenega - iz Maribora prihaja Karlo Jederman. In takšni - nekritični, polni dobre volje bi tudi ostali, če ne bi na koncu ugotovili drobne nerodne podrobnosti, ki cel kontekst plošče spremeni.
-
Neil Young, najžlahtnejši, najbolj zimzeleni med glasbenimi dinozavri, je lani navdušil s fino brušenim albumom Silver & Gold, namesto inventure pravkar minulega in domnevno usodnega leta pa nam ponuja še ležerno, scela privatno odrsko žurko... ee, uspavanko, na katero ni povabil Norega konja, ampak znance, prijatelje in sorodnike.
-
Morda pa je vse res! In se je Chain Reaction, odganjek fantomske berlinske firme Basic Channel, za katero so snemali tako Monolake in Porter Ricks kot vladar sintetičnega duba Maurizio - ki naj bi se, tako domneve, skrival za prenekaterim imenom njenega kataloga - omečila, kakor so se omečile njene nekdaj kovinske, sedaj iz "biorazgradljivih snovi" narejene, s skopimi podatki...
-
Teatralno razpoloženi vampirčki so se nam odločili izmučiti ušesa še z eno ploščo polno nekromantskega vzdušja, ki tokrat opeva fantomski svet Midian. Cradle Of Filth, ki smo jih lahko videli tudi na MTV-ju, so v najnovejši izdaji zapustili pekel, ki jim je sodeč po glasbenem delu njihovega "ustvarjanja" dokončno pokuril jajca, tako, da so se izprijene kreaturice transformirale v mutirane otroke...
-
Pevka Carmen Gonzalez iz Ekvadorja v spremni besedi k albumu odkrito piše, da je povsod naokrog slišane andske godbe niso preveč privlačile. A v Esmeraldas, severnozahodni pokrajini ob meji s Kolumbijo ob Pacifiku, so ji "predstavili" črnske godbe, plese, mite, ki niso veljali za "ekvadorske" in so bili marginalizirani.
-
Anouar Brahem Trio: Astrakan cafe
Tunizijski veščak na arabski lutnji, al ud, se je na prejšnjem albumu postavil z jazzovskim triom, z Davom Hollandom in Johnom Surmanom. Se z Astrakan cafe vrača v naročje "domače" kulture? Nič ne bi bila bolj napačna trditev, če z "domačnostjo" razumemo rodno Tunizijo. Potopljen je v prostrani svet makama, tonskih modusov, ki raznoliki domujejo v arabski, turški, perzijski...
-
Juantrip: Balmy Under the Stormy
Juantrip je odrasel v hipijevski komuni in dobil svoje umetniško ime med štiridnevno, z zajemalkami acida obogateno seanso, kar se seveda pozna tudi njegovemu prvencu, katerega je scopral po letih sodelovanja z Garnierjevo založbo F Communications. Čeprav izdan v okrilju elektronske firme, pa ima Balmy Under the Stormy z elektroniko skupno le ritmično podstat in se ji ima zahvaliti predvsem za lahko dostopnost...
-
Laurent Garnier: Unreasonable Behaviour
Je že lepo, da Laurent Garnier, stare garde elektrotehnik, tudi na svoji noviteti kaže več od ene same barve in celo, tekom priložnostnega nagovora poslušalstva, svari pred zapiranjem v tehno geto, poziva k toleranci in odprtemu ušesu za drugo muziko. Vendar pa plošček, ki prihaja dolgih sedem let za zadnjo Garnierovo dolgometražno izdajo in z veliko mero detroitskih reminescenc pluje preko electra in tehna v...
-
Kakor dvomimo, da se bo zgodnje Morfejeve pojavitve, izraelskega ansambla Minimal Compact, spomnilo več od peščice v osemdesetih budnih parov ušes, bi morala omemba zaporednih Freezone kompilacij, ki so tudi k nam prinašale svež vonj po nalomljenih ritmih in jih je zakrivil prav naš tokratni klient, imeti nekakšno težo tudi v tukajšnjih logih.
-
Low Punch: Act...Revolt...Live...
Žal petnajst let prepozno se ajdovski fantje zelo trudijo, da bi postali točno taki kot je potrebno za old skool hard core sceno. To seveda ne prinese nikakršne originalnosti, temveč kopijo nekoga in ta nekdo je v njihovem primeru straight edge združenje Youth of Today.
-
Lisa Krueger, režiserka filma, katerega soundtrack pravkar sukamo, pravi, da je svoj najljubši bend odkrila med vožnjo na snemanje v El Paso. "Če bi se glavna junakinja pretvorila v čisto glasbo, potem bi zvenela tako kot oni, čudovito, pogumno, iskreno, nepopolno, srčno in izgubljeno." Jep, Liso sta v trans zazibala John Convertino in Joey Burns, bolje znana pod imenom Calexico, ki s prgiščem ekstra zasanjanih...
-
Humanega housa potrebnim nogam bo v veliko pomoč pričujoča sestavljenka berlinske založbe Blaou, ki sta jo brezhibno zložila na hrvaškem ozemlju često gostujoča didžeja, saj nudi le malo soul razmezgav ter napol slišanega in na četrt posemplanega mainstream džeza, zaradi katerih je tovrstna elektronska musaka delu šminkerjev nadomestila nekdanjo ijekaviško marmelado.
-
Italian Treasury: Sicily (The Alan Lomax Collection)
Poleti 1954 sta Alan Lomax in Diego Carpitella, ameriški in italijanski etnomuzikolog, začela z ekstenzivnim počeznim križarjenjem in snemanjem (ljudskih) godb v Italiji. Izid je bil dvojen: prvi širši poskus beleženja glasbene kulture v socialno, kulturno, jezikovno in ekonomsko raznoličnih italijanskih regijah; ter spodbuda, prava injekcija "od zunaj", ki je folkloristično stroko obrnila na...
-
Ritual Carnage: Every Nerve Alive
Ameriško japonska naveza, ki si je nadela ime Ritual Carnage in izdaja za francosko Osmose, je izvrgla še eno odlično ploščo old skool thrash metala. Peklenski trio podaja na CD verziji kup nabrite muzike, ki je nastajala med leti 1996 in 1999, v besedilih na srečo ne moralizira ali poziva k pozitivnem življenju, temveč jasno odkriči, da je hudič njegov gospod in da je pekel že tu! Toplo priporočamo vinilno...
-
Jai Uttal: Spirit Room - A Retrospective
Newyorški multiinstrumentalist Jai Uttal že od leta 1991 ustvarjalno roma iz Kalifornije v Indijo in nazaj, vmes pa tako pri bengalskih uličnih godcih kot pri gurujih s himalajskih pobočij nabira glasbene spominke, ki jih je do sedaj v spremljavi The Pagan Love Orchestra nanizal v štiri ploščke z naslovi Footprints, Monkey, Beggars And Saints ter Shiva Station.
-
Viu Drakh: Take No Prisoners, Grind Them All And Leave This Hell
Mračnjaško razpoloženi, nemško govoreči drakoni že v samem naslovu nakažejo svoja destruktivna nagnjenja, ki jih preganjajo skozi vsa besedila črno obarvanega ploščka. Poleg darkerskega razpoloženja drakoni ponujajo blazno metaliziran crust, prežet z dobro dozo grinda, kar pripomore k malo večji razgibanosti v strukturi pesmic, ki se zaradi precej monotone produkcije (predvsem bobnov) proti koncu albuma...
-
Prav neverjetno je, da se nekateri naši najbolj delavni menedžerji in organizatorji glasbenih dogodkov ne morejo naučiti bontona. Teženje na žurkah, kako je treba nekatere bende (Shyam, Siddharta, nogometni trio) oceniti bolje od drugih in kako so nekateri, ki dobijo na tehle straneh dobro oceno, zanič (Tabu) in kako so nekateri blazno dobri, pa jih mi niti ne povohamo, nam ni všeč in tudi napadalcu takšno teženje...
-
Rdyo predstavlja: 5'00" Of Fame - Za narodov blagor
Pa smo jo le učakali - prvo slovensko hiphop kompilacijo, namreč. Da rap že nekaj časa ni več zgolj črnskoameriška domena je jasno vsaj od takrat, ko je frankofonski MC Solaar suvereno zajezdil po mikrofonih in tudi Amere prepričal v to, da se da rapati tudi drugače. Tudi naša domovina ni bila imuna na recitirane rimanice, saj nosi najstarejši posnet raperski album letnico 1994, kar tudi ni tako slabo.
-
Johannes Heil: Future Primitive
Sodeč po globokem uvodniku na ovitku se je Johannes Heilu, enemu izstopajočih ustvarjalcev novega rodu tehna, prikazal Bog ali vsaj njegova dekla v kombineži. Zakaj ne, saj imamo za spremembo opravka s tehno veljakom, ki ne posluša le plošč, katere virtuozno in bliskovito meče na tri ali po novem celo štiri gramofone, in katerega plošček ne sestavlja le monotona vrsta složno butajočih orodij za ožemanje...
Iskanje brez piškotkov ni možno
