Flare: Srebrni

Včasih je treba, tudi za ceno prepira s slovensko zavednimi menedžerji, oceniti, in če gre za solidne izdelke, jasno in glasno pohvaliti celo imperialistične hrvaške pop-evkarje. Flare so namreč ravno tisti modeli, ki bodo polnili slovenske klube in veselice, odžirali denar slovenskim bendom in rajcali slovenske pobe. Rajcali? Rajcali! Objekt poželenja je Anđa Marić.

Kvinton: Lovci sreče

Špalir bizarnih likov, od dekleta z leseno nogo z naslovnice Jane do pod šankom ležečega angela varuha, ki skozi pušeljc socialnih balad, svetobolnih šansonov in gostilniškega bluza pripelje do definitivno najboljšega in najmanj izumetničenega približka starega dobrega Toma Waitsa - torej tistega, ki smo ga poznali nekje do leta 1985 -, kar sem jih zadnje časih slišal v teh kra...

[Perlen2] - mixed by thomas schumacher

Verjetno bo krivo le naključje, da se je Thomas Scumacher, katerega smo zaradi tržno usmerjenega projekta Elektrochemie LK pošimfali v prejšnji številki, takoj zatem oglasil v mestu in se predstavil v veliko svetlejši luči, saj na drugi izdaji nanizanke Perlen postreže z veliko tistega, zaradi česar se je konec koncev priljubil klenim Nemcem in svetu.

Nile: Black Seeds of Vengeance

Nile, častilci kač in zlobe iz egipčanskih katakomb ponovno grozijo preživelemu človeštvu. Monumentalni Black Seeds Of Vengeance je tekmovanje v blaznem kitarskem rifanju in nevrotičnih solažah ter nadigravanje treh dominantnih vokalistov, muziki pa daje pravi šus peklenski bobnar, kateremu je nudil pomoč Derek Roddy (Hate Eternal, Malevolent Creation...).

Trigve Seim: Different Rivers

"Eicherjevina" iz Monakovega je bila pogosto tarča napadov, da godbo "pegla", njene robove produkcijsko brusi, da je izbor izvajalskih imen in "pod-imen" politikantsko redukcionističen, da z monopolno držo ubija nove muzike. Marsikateri od očitkov z leve stoji in za to je mnogo pokazateljev.

Le Hammond Inferno: My First Political Dance Album

Kaj naj bi bilo tako izrazito političnega na dolgometražnem prvencu berlinskega dvojca Le Hammond Inferno? Morda le dejstvo, da svoj hrustljavi, špasni, na moč plesni house, v nasprotju z večino vokalom zapisanih producentov razplozane žolice ovešata z ironičnimi, bizarnimi, često enostavno nerazumljivimi besedili, na milje daleč od siceršnje "ljubezenske", instantnemu konzumen...

Prisluhnimo tišini: Raj

Pravzaprav bi težko rekel, zakaj so mi tile fantje bolj simpatični od njim podobnih, ki ga v zadnjem času žagajo in pojajo po sceni. Imajo podobne vzornike, podobne modele obnašanja kot Shyam in Siddharta, ampak... Zelo težko si predstavljam, da bi Prisluhnimo tišini v Sobotni prilogi izjavili, da jih zanima samo še denar. To za rokenrol ne more biti prvi alibi. Naša čustva je ...

Entreat: Shaded

Zadnje čase precej aktivna solkanška založbica Choose Life nam ponuja CD prvenec svojih miljenčkov. Novogoriški Entreat proizvajajo nekakšen metaliziran emo hardcore z vreščeče zavijajočim vokalom, ker pa je posnetek žal produkcijsko bolj na dnu, se vsa godba izgubi nekje pod "emocionalno" nastrojenim vokalom. Ker so mladci očitno ravnokar zaključili s pubertetnim obdobjem, nam v svojih...

Elektrochemie LK: Gold

Hiperproduktivni Thomas Schumacher je pod zastavo vzporednega projekta Elektrochemie LK in z zaletom izdatnega predvajanja svojih videov v domovini vknjižil zlato odličje (za hit med vinili) na German Dance Awards, sedaj pa je verjetno že nestrpnemu konzumentstvu naklonil "zlati" plošček.

Divji kojoti: Dvign' me gor

Zdaj zares prihajajo kojoti. En tak slovenski mladinski hard rock bend, ki nima dlake na jeziku. Priljubljeni voditelj jih primerja z Gunsi, osebno pa se bojim, da so kar nekaj značilnosti idolov, zaradi katerih je mogoče igrati istoimenski fliper, izpustili. Niso tako lepi, niso tehnično niti približno tako izpiljeni in njihovih besedil, ki so, drugače od tistih, ki jih pojejo Gunsi, slovenska, ne razumem v...

Štajerski Mišo: Pesmi moje duše

Zadnjič so nam pokazali nov video Elvisa Jacksona z goriškim Elvisom, nekje na Štajerskem še vedno živi Štajerska Madona in na nogometnih terenih prve lige pogosto vidimo gorenjske, primorske, dolenjske in koroške Zahoviče. Ni slabo. Ampak vse je za nekaj svetlobnih let presegel Štajerski Mišo.

Eric Heatherly: Swimming In Champagne

Pri petih letih je na zmahano kitaro prvič odbrenkal Cashevo Folsom Prison Blues, pri osmih je napisal svojo prvo pesem in pri trinajstih je prvič stopil na oder, da bi pokazal, česa se je naučil s plošč Hanka Williamsa, Roya Orbisona in CCR.

Denki Groove: Voxxx

Če bi sodili le po plesiščih, kjer proizvajajo na piedestal postavljeni razumniki, doktorji igle in mešalke, makaronflajš iz najstniškega kanonfutra, bi morali ugotoviti, da tehnu kronično primanjkuje zvokov, raznolikosti in duhovitosti. A ne bo čisto držalo. Denki Groove, znamka, pod katero se je vesoljnemu občestvu pred leti prvič predstavil japonski didžej in producent Takkyu Ishino, je, medtem ko stavi Ishino...

Nils Okland: Straum

Vnovič ena z Norveškega. Glavni protagonist je "folk" goslar Nils Okland, ki pa s svojim ljudskim gradivom ne ravna "preporodovsko"; torej ga ne zanima revival, marveč goslarsko lokovanje v družbi z odprtimi muzikanti: Asnejem Apelandom (klaviature, orgle, klavir), Toborjem Oklandom (kitara, trobenta), kontrabasistom Palom Thorstensenom in pevko Asne Valland Nordli.

Carlos Actis Dato Quartet: Enna Milonga

Ena bolj učinkovitih, s strani "resne", hermetično misleče jazzovske kritike in občestva omaloževanih drž v sodobnem jazzovskem muziciranju je dozdevni uklon improvizatorja, ki "pada nazaj" v popularnogodbene limanice. Pa to drži? V bistvu je deležen ploh s treh strani: "padec" za zaprisežene moderniste pomeni, da ni zdržal, da je odpovedal, se predal.

Faith Hill: Breathe

Sovražni prevzemi postajajo nacionalni šport in tudi v glasbenih logih ni več fora, da kraljuješ samo v enem predalčku. Povedano drugače, če se je svoj čas pelo slavo albumom, ki so publiko razdvajali, so zdaj kritiško čislani tisti, ki občinstvo podvajajo. Breathe je tak blockbusterski crossover in Faith Hill, ki je v štartu snela šest grammyjevskih nominacij, mu je zagotovila dolgo življenje in mnoge srečne...

Cut la Roc: La Roc Rocs

Brightonskega veledidžeja stare scratcherske šole pač dobro pomnimo zaradi fantastične forme, pa tudi zaradi dualizma interesov, ki ju je izkazal v četrtem poglavju Future Sound of UK nanizanke. Svoje korenine, vplive hip-hopa in sodobne elektronike, Cut La Roc razkriva tudi na sila pestrem prvencu, kjer se med avizom, temo iz Carpenterjevega Halloweena, in besnim simfo orglanjem za odjavo zvrsti veliko muzike,...

Susperia: Predominance

(CD, Nuclear Blast Rec. 2001, distribucija Nika)

...And Oceans: Allotropic/Metamorphic - Genesis Of Dimorphism

Z visokimi toni ušesa parajoče blackmetalstvo se je - tako kažejo tudi izsledki v Kacinovi domačiji opravljenega nažiganja pričujočega ploščka - malce izurilo v rokodelskih veščinah, kar dela značilne, pri šibkejših preiskovancih samoprehitevajoče se drnce in pobezljave za vrednejše vsaj občasnega čupanja, obenem pa se mora, kadar hoče pustiti močnejši umetniški vtis, zateči nazaj v zgodovino, do deatha, thrasha...

DMP : 2000

Društvo mrtvih pesnikov je od prejšnjega izdelka neverjetno napredovalo. Če so prej zveneli kot rahlo nebogljeni najstniki, zdaj zvenijo kot mešanica prejšnjih Nudov in predprejšnjih U2. Ne vem pa, če je uspeh zagotovljen. Hit Me že ma da bi te je rahlo debilen, pa tudi melodija ni povsem neznana, in upam, da jo bomo skupaj prepoznali čim prej. Dobre lastnosti. Ne še.

Jimmy Smith: Dot Com Blues

Jimmy Smith je bil dolga leta orglarski prvak med mnogimi, ki so prebirali tipke, posnemali in prevajali zvenenje najbolj razkošnega glasbila, kar jih izvrgla evropska umetnost graditeljstva inštrumentov. Je že tako, da taelektrične zvenijo drugače, čisto drugje so poprijemale kultni značaj, prek množične proizvodnje godb, iz gospelovske in soulovske rabe, do kompjuterjev, vzorčnikov, sintičev: postale so celo...

Copier.Coller

Ericu Linderju, čelniku ženevskega Batie festivala, se je pred letom ali dvema utrnila niti ne tako prelomna zamisel in je dal Franzu Treichlerju, šefu v Ortu pravkar videne švicarske zasedbe The Young Gods, izdelati "zvočno banko" s petdesetimi zapisi. Iz tega vira je zatem črpal ducat elektrotehničnih artistov ter predočil rezultate tekom dveh predstavitev projekta, kar je Linderja napeljalo k ugotovitvi, da...

Eugene Chadbourne: I Talked to Death in Stereo

Štorija doktorja Evgenija je tale: muzičist na TV ugleda napoved filma I Talked to Death, ki naj bi bil v stereo tehniki, njegov frend ga malo zatem pobara, če bi na njegovi šoli vodil muzično delavnico, Evgenij pripravi gradivo preprostih tem z zgornjim naslovom, zanj sliši ravnatelj in kolegu sporoči, da strunar ni dobrodošel s takšnimi srhljivimi zamislimi.

Zverina band: Zverina band

Hec mora biti, in tega se fantje iz Posavja dobro zavedajo, drugače od mnogih, jako pametnih in čustvenih produktov, ki se borijo za medalje, kakršnih Zverine ne bodo deležne. Bolj ali manj šopaške rokenrolčke popestrijo s samosvojim humorjem, podprtim s svojim lastnim jezikom (zverinskim jezikom), in s priredbami bolj ali manj znanih tujih popevkarskih uspešnic.

Daft Punk: Discovery

Le kaj bo čarobni dvojec, ki je z dolgometražnim prvencem Homework osvojil tako domače in diskotečne gramofone kot zvočnike supermarketov, ki je, kar je redkost, prepričal in se lepo prodal, ukrenil v drugo? Po medijsko sforsiranem razkritju identitete nekdaj anonimnega para, po štirih letih popolne abstinence in pilotskemu singlu One More Time, ki je, spremljen z osladnim manga videom, vzbujal bolj skomine kot...

Cannibal Corpse: Live Cannibalism

Izmaličena telesa, polomljene okončine, posiljena trupla, zmleti notranji organi, mutirani demoni in ostale lepote mesarjenja človeškega telesa so od vedno zaščitni znak mnogokrat cenzuriranih in prepovedanih Cannibal Corpse, kjer je nekdaj krulil Chris Barnes.

Reba McEntire: I'll Be

Hči šampiona rodea, ki smo jo med drugim videli tudi v kultnem hororčku Tremors, je v sedemdesetih namesto bikovih rogov zagrabila za kitaro, trdno odločena, da country kot žlahtno kulturo odnese s koruznih polj in ga zasadi nekam na sredino mainstreamovske njive, v neposredno bližino popa in krepak lučaj od roka.

Women of Rembetica

"Jojmene", rebetski aman, sled priljubljene gazele, vlečejo pevke, dekleta predirnih glasov in drznih verzov. To je bil subkulturni napad na mačopostavljaško integriteto, koketiranje z možnimi ljubimci in hlipanje za izgubljenimi.

Stacey Pullen: Today is the tommorow you were promised yesterday

Vprašanje je, če bo Stacey Pullen, zvezdnik drugega detroitskega vala, ki je tukajšnjemu tehno občestvu nekolikanj popravil vtis z lanskoletne masovke na puljski Valkani, s pričujočo noviteto kogarkoli osrečil. Saj se je hudo nabriti tehno didžej, ki ga poznamo tudi pod aliasi Silent Phase in Kosmic Messenger, v zrelih letih - kakršnakoli podobnost s Carlom Craigom sploh ni naključna - vrgel v bojda kunštnejše...

Paul Simon: You're The One

S pravim ritmom je tako kot z zmagovitim konjem; ko se ti enkrat zgodita, ju zlepa ne zamenjaš. Sicer ne bi vedel, kako je Paul Simon, kantavtorski veteran iz Centralnega parka, ki mu posthipijaška zmrzal za raziko od nepovratno zbledelega pajdaša po imenu Art Garfunkel ni pustila trajnejših posledic, domač s konji, očitno pa je, da se poba odlično razume na ritem, ki ga je ujel med romanji po Južni Afriki, ga...