• »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Ob razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika Kar naprej se vpletam (ali me vpletejo) v toliko polemik o težkih pravnih vprašanjih, da to včasih resno ovira moje obveznosti pri obrambi pravic »navadnih« ljudi – zato sem pri polemikah o tudi zame škandalozni razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika hotel molčati in si misliti svoje. Zadevo s(m)o namreč pravniki že nepopravljivo zavozili, zato sem si rekel: naj nam raje drugi povedo, kar nam gre. In so nam že. Ko se je zdaj – z odličnim prispevkom v Mladini – oglasil tudi moj zelo spoštovani učitelj prava dr. Bavcon (ki ga desnica skrajno krivično napada), pa bi nepravnike vendarle rad opozoril, naj ne razumejo napačno njegovih besed, da je ta zadeva »vredna ustavne presoje«. Tudi po mojem mnenju bi si jo še kako zaslužila, a do nje žal ne bo moglo priti. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Ob razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika Več

  • Jezero – dostopno le teden dni

    Večkrat sem v zadnjem času zasledila, da bo TV Slovenija časovno omejila dostopnost svojih oddaj (arhiv na spletu) le na en teden, potem pa bi bile shranjene v arhivu in dostopne samo na izrecno željo/zahtevo. Ta novica me je sprva neprijetno presenetila. Menila sem, da so to nepotrjeni trači, vendar glede na članek v zadnji Mladini očitno temu ni tako. Sama nenehno uporabljam ta arhiv in tudi druge opozarjam nanj, saj se v njem nahaja neverjetno bogastvo raznovrstnih vsebin. Več

  • Heil Rupnik

    V odsotnosti so po Zakonu o vojski in mornarici (ZVM), z uredbo Dj. br 118, dne 28. Nov. 41, degradirali generala L. Rupnika in ga razglasili za vojnega begunca – dezerterja. S tem so ga tudi obsodili na smrt, kajti Vojaški kazenski zakonik vojske Kr. Jugoslavije (VKZ) člen 61 tretji odstavek za častnike, ki samovoljno prestopijo k sovražniku ali se mu vdajo se mora v vsakem primeru kaznovati s smrtjo. Glavni zakon, razen VKZ so poznali vsi državni uradniki, saj so morali opraviti državni izpit, omenjeni zakoni, so prepovedovali vsako ravnanje v nasprotju z zakoni kr. Jugoslavije, v to kategorijo so spadali tudi duhovniki in častniki, izpuščeni iz ujetništva. VKZ so poznali vsi podčastniki in častniki, poleg vojaških oseb je veljal tudi za državljane, prebivalstvo okupiranega ozemlja in vojne ujetnike. Več

  • Heil Rupnik

    Nürnberški lijak*: Revizija sodbe ali zgodovine? Več

  • Razveljavljena obsodba kolaboranta in domobranskega generala Rupnika

    Vrhovno sodišče je kolovodjo zločinske kolaboracije z okupatorjem Leona Rupnika rehabilitiralo. Presenečenje? Nikakor ne. Je le vrh scenarija zagovornikov in potomcev domobranstva. Čakali in dočakali so primerno klimo, ne samo pri nas, tudi v Evropi, in dotičnim sodnikom takšne odločitve ni bilo težko sprejeti. Več

  • Prevajalske zdrahe

    Med zgolj tremi imenovanimi založbami, ki da »slovijo« po nerodnih prevodih, se je v omenjenem članku na naše veliko začudenje znašla tudi Založba Zala. Verjamemo, da je bila naključno izbrana kritika konkretnega prevoda mišljena dobronamerno, vseeno pa zapis krni podobo in ugled Založbe Zala. Zato navajamo nekaj dejstev. Zala obstaja od leta 2010, v vseh skoraj 10 letih je izdala približno 100 prevodnih del (COBISS jih našteje več, ker je nekaj naslovov v različnih izdajah, od trdo vezanih, broširanih do elektronskih) in nekaj izvirnih del. Zala ne uporablja ne modela hiperprodukcije ne poslovnega modela prodaje knjig izključno knjižnicam in tiskanja knjig po naročilu. Knjige Založbe Zala so vsako leto ocenjene z ocenami prav dobro in odlično v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig Pionirske, MKL (https://www. mklj.si/prirocnik/item/451), prav tako jih je kar lepo število, običajno več kot polovica naslovov letno, dobitnic zlatih hrušk. Prevodni roman Barjanski otrok je leta 2014 prejel celo priznanje zlata hruška in je bil uvrščen na ugledni mednarodni Častni seznam IBBY. Več

  • Ali je novinarja mogoče ločiti od njegovega prispevka?

    Spoštovani, v Društvu novinarjev Slovenije zahtevamo demanti izjave: „Kot so nam pojasnili na Društvu novinarjev Slovenije (DNS), v tem primeru ni kršen novinarski kodeks, saj je avtor razkril, da je med podpisniki peticije. Torej ni ničesar prikrival.“ Izjava je bila 27. 12. 2019 objavljena v prispevku z naslovom ’Ali je novinarja mogoče ločiti od njegovega prispevka?’ Društvo novinarjev Slovenije ni sprejelo nobenega uradnega stališča v tem primeru in se ni izrekalo o domnevni kršitvi Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitve kodeksa na podlagi pritožbe ugotavlja Novinarsko častno razsodišče. Več

  • Ddr. Jaklič in gospod Hyde

    Precejšnjo pozornost javnosti je vzbudil nedavni javni aroganten napad enega ustavnega sodnika na drugega s samovšečnim omalovaževanjem drugih ustavnih sodnikov ter bedasto zmerjanje našega Ustavnega sodišča(US) z mafijo celo s predlogom kazenskega pregona. To je žalostni indikator nizke kulture in primitivizma posameznikov tudi v naših najvišjih organih oblasti, vendar pa to le nima večjega družbenega pomena za samo delovanje US. Resnični problem US je vsebinski. US je namreč praviloma zadnja instanca pri odločanju o spornih zadevah (nad njim je kot pravijo le še sinje nebo), zato je njegova pomembnost pri reševanju družbenih konfliktov zelo velika. Opredelitev, kaj je kršitev naše ustave ali mednarodnih določil o človekovih pravicah, kaj pa to vendar še ni, je v pristojnosti samega US. To dopušča široko interpretacijo pravic US in mu v veliki meri omogoča, da se odloča politično, torej tako kot je po njegovi oceni pravilno ali pravično. Več

  • Intervju: Luka Mesec, koordinator stranke Levica

    Zelo podpiram prizadevanja stranke Levica v parlamentu. Zato me moti, da se mi zdi, da njihov način uveljavljanja stališč ni najbolj produktiven. Sam mislim, da je odstop od pogodbe o sodelovanju napaka. Mislim, da lahko več dosežejo, če so »zraven«, kot da so v opoziciji. Vendar bi se ob dogovoru za obnovitev dogovora o sodelovanju morali jasno dogovoriti, da jih mora koalicija pri zadevah skupnega sodelovanja obravnavati kot koalicijskega partnerja. To pomeni, da so povabljeni na koalicijska usklajevanja. Predsednik vlade bi se že lahko navadil, da se je s koalicijskimi partnerji treba predhodno več pogovarjati, ne pa, da se šele pozneje angažira pri pomirjanju nesoglasij. Več

  • Angela Merkel opazuje Gorenje

    Spoštovani. Več

  • Nič žepnic za knjižnico

    V 49. številki Mladine je bil 6. decembra 2019 objavljen članek Lare Paukovič z naslovom Nič žepnic za knjižnico, v katerem direktor Knjižnice Velenje, Vlado Vrbič, razlaga nenavadno in sramotno odločitev založbe Učila International, d.o.o., Tržič, o prekinitvi prodaje svojih mehko vezanih knjig knjižnicam: »Člani Knjižnice Velenje, ki bi si želeli prebrati katero izmed knjig, nedavno izdanih pri založbi Učila, bodo presenečeni, ko na policah teh del ne bodo našli. Knjižnica Velenje se je znašla v sporu z založbo, ker je zaradi varčevanja s sredstvi želela nekatere knjige kupiti v mehki vezavi. A po začetnih nakupih se je zalomilo, saj je založnik ugotovil, da je nevarno, da to stori večina knjižnic in bo dobiček manjši. Tako se je odločil, da nam žepnic ne bo prodajal, čemur smo se uprli in se znašli na seznamu blokiranih knjižnic.« V Glosini Sindikalni konferenci splošnih knjižnic sodimo, da se je potrebno odločno upreti tovrstnemu nasilju založbe Učila. Ponižujoče je, da lahko katerakoli založba izsiljuje knjižnico. Menimo, da bi se morale knjižnice združiti in pritisniti na založbo, naj takoj preneha z blokiranjem – v nasprotnem primeru lahko knjižnice blokirajo založbo. Prepričani smo v rešitev težave po nekaj dneh, saj si Učila tega preprosto ne morejo privoščiti, kajti kupci na trgu ne bodo kupovali njihovih trdo vezanih knjig za 35 €. Nesmisli o avtorskih pravicah in trajnosti trde vezave, ki jih je gospod Mrvar izrekel za Mladino, so brezpredmetni. Več

  • Pamflet

    V Mladini številka 52 se v pamfletu z naslovom ’Življenje ali smrt?’ Bernard Nežmah čudi, ker ima v javnomnenjskih anketah SDS tako visoko podporo, da zasede prvo ali drugo mesto med strankami, Janez Janša pa je uvrščen na dnu priljubljenosti politikov. Nato zapiše: Racio tega ne more pojasniti, razen če predpostavlja, da so volivci SDS tako ali tako shizofreniki. Več

  • Ljubljana: zate!

    Ne spuščamo se v celoten zapis z naslovom Ljubljana: zate!, ki ga je g. Jože Mermal namenil Staremu ljubljanskemu letališču (SLL), zanima me odstavek, v katerem se spreneveda in govori o nečem, kar to ni. Že naslov projekta »Staro ljubljansko letališče« je zavajajoč, kajti od SLL sta ostali stavbi, katerih zunanjost in delček vsebine spominja na nekaj, kar je nekoč bilo v bližini letališče - prometno, vojaško, kasneje še letališče vojaške trenažne eskadrilje in vse do konca športno letališče AK Ljubljana. Vse to je bilo na prostoru, ki ga Jože Mermal označuje kot »degradirani prostor v spomeniškem varstvu.« Kaj bi ta besedna zveza sploh lahko pomenila? Več

  • Manj sijoč kot nekoč

    Spoštovani gospod Lorenci, župana Zorana Jankovića lahko marate ali pač ne, to je vaša pravica, a ko mu očitate, da v Ljubljani ne deluje v skupno dobro ter da ne daje prednosti javnemu interesu, predvsem pa da se ni lotil velikih mestnih problemov, s tem hote ali nehote žalite delo ekipe več kot 12 tisoč sodelavk in sodelavcev, ki smo pod vodstvom tega župana v preteklih 13 letih za večjo kakovost življenja uspešno izvedli več kot 2.200 projektov. Za predstavitev vseh je na tem mestu žal premalo prostora, zato smo na vaš naslov poslali knjigo Ljubljana Zate s pregledom narejenega v obdobju 2007-2017, ob tem pa dovolite le nekaj informacij, ki vam morda v prihodnje pridejo prav: Od skupno 1626 cest in ulic v Ljubljani smo jih v preteklih 13 letih prenovili skoraj 870 (v skupni dolžini več kot 150 kilometrov), vzpostavili več kot 10 hektarjev veliko območje za pešce v mestnem središču, prvi t.i. skupni prostor na Slovenski cesti, 5 območij za parkiranje P+R na mestnih vpadnicah ter sklenili notranji mestni obroč s Fabianijevim mostom, na katerega je mesto pred tem čakalo celo stoletje.  Več

  • Vaje v slogu

    Zdaj, ko smo doživeli proslavo stoletnice Univerze pod budnim očesom slovenske vojske na velikem odru Cankarjeveg doma, si lahko, ali pa celo moramo, obetati vojsko še na Prešernovi proslavi in podelitvi Prešernovih nagrad februrja 2020. Ne dvomim, da bo ukaz za to prišel k predsedniku države Pahorju z istega naslova, kot je prišel ukaz, da mora biti vojska na proslavi stoletnice Univerze - iz generalštaba na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Predsednik države uboga ukaze, ki pridejo s tega naslova. In prav je tako! Naj k temu še skromno predlagam, da na odru Prešernove proslave sodeluje tudi uniformirani postroj posebne domovinske vojske SDS s poligona v Kočevski Reki, ki ga Pahor rad obiskuje in mu izkazuje posebne državniške časti. Več

  • Vaje v slogu

    V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo z velikim nelagodjem spremljali dogodke, povezane s stoletnico Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena kmalu po tem, ko je general Maister Sloveniji priključil pomemben del njenega sedanjega ozemlja. Za Slovenijo kot državo sta oba dogodka zgodovinsko odločilna. Toda v demokratičnih državah vladajo institucionalne razmejitve, ki med drugim zagotavljajo avtonomijo civilnim ustanovam. Ideja o avtonomiji civilne sfere sega že v čas rimske republike in pomeni eno temeljnih civilizacijskih pridobitev. Več

  • Kamniška zveza

    Matej Pirc, glavni izvršni direktor DUTB, je v odzivu na naš članek v prejšnji Mladini zapisal, da Matej Jančar nikoli ni bil pristojen za upravljanje z DUTB-jevim lastniškim deležem podjetja Menina in tudi ni sodeloval v procesu prodaje družbe Menina: »Matej Jančar je namreč v DUTB zadolžen za upravljanje terjatev, medtem ko družbo Menina DUTB kot kapitalsko naložbo upravlja druga organizacijska enota, ki je zadolžena za upravljanje kapitalskih naložb.« Gospoda Pirca bi rad sedaj javno prosil, naj nas popravi, kje se motimo: Torej, v letnih poročilih družbe Menina lahko preberemo, da je bil Matej Jančar od leta 2012 član nadzornega sveta družbe Menina, od leta 2013 naprej pa je bil tudi predsednik nadzornega sveta. Na tej funkciji je v družbi Menina kot predstavnik delničarjev. Tako piše v letnih poročilih družbe. Gospod Pirc, a je v teh letnih poročilih napaka? Več

  • Izjave tedna

    Spoštovani, v zadnji številki je revija Mladina objavili moj tvit: »Globalno segrevanje je samo najnovejši izgovor za uvajanje socialističnega avtokratskega sistema.« Opremili ste ga s podpisom „Gradbeni inženir in nekdanji politik Žiga Turk na Twitterju o levičarski zaroti“ in karikaturo z duhovitim komentarjem „Epohalno odkritje! Prof.dr. Žiga Turk z Ljubljanske fakultete za gradbeništvo razkril skrivnostne vzroke in mehanizme globalnega segrevanja, ki ga povzročajo brezbožne sile zla, da bi svetu zavladal peklenski socializem“. Več

  • Denar je

    Spoštovani, komentar Gregorja Repovža o izgradnji novega zapora v Ljubljani z naslovom »Denar je«, ki je bil v Mladini objavljen 22. novembra 2019, vsebuje napačne informacije, zato prosimo za objavo našega odgovora. Več

  • Kaj o problematiki poteka kanalizacije po vodovarstvenem območju pravijo strokovnjaki?

    Meje vodovarstvenih pasov virov pitne vode so določene predvsem na osnovi mikrobioloških kriterijev. Pričakujemo, da bakterije ne bodo preživele 60 dni v podtalnici, in tako določimo ožji vodovarstveni pas. Kar se tiče ostalih onesnaženj, je zgodba nekoliko drugačna. Vse, kar spustimo v okolje in podtalnico, nekam gre. Vemo, da je onesnaženje s 6-valentnim kromom pred več kot 30 leti prišlo iz obrata zahodno od Celovške ceste. Danes omenjeno onesnaženje lahko zasledimo po celotnem polju in v skoraj v vseh vodnjakih vodarn Kleče in Hrastje. Enostavno kakovost podtalnice Ljubljanskega polja varujemo na celotnem območju polja, vključno s porečjem Save po reki navzgor. Dejstvo je tudi, da onesnaženja s kromom niso ugotovili v rednem monitoringu kakovosti pitne vode, temveč v tehnološkem obratu Iskre v Stegnah. Tovarniški obrat za proizvodnjo računalniških komponent z izredno nevarnimi onesnaževali je bil sicer politično vrinjen v prvi varstveni pas brez posebnih pomislekov. Pri preverjanju tehnološkega postopka proizvodnje je bil v odpadni vodi ugotovljen krom. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je krom prišel v obrat z vodo iz vodovodnega omrežja. Začele so se intenzivne preiskave in sanacija. Če laboratorijskih preiskav v obratu Iskre ne bi bilo, bi večina onesnaženja šla skozi omrežje za oskrbo z vodo JP VO-KA brez posebnih pretresov. Več

  • Zdravilni učinki brez zadetosti

    Spoštovani, iz omenjenega članka lahko bralec razume, da dr. Nolimal govori v imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Res je, da je dr. Nolimal zaposlen na NIJZ-ju, vendar ne na področju prepovedanih drog, zato omenjeni ni pristojen za kritično predstavljanje stališč NIJZ-ja glede zdravilnih učinkov CBD-ja.  Več

  • Kamniška zveza

    V članku Kamniška zveza (z dne 29.11.2019) je avtor članka Borut Mekina v zvezi s prodajo družbe Menina in s tem povezanimi odgovornimi osebami na DUTB zapisal neresnično navedbo, ki daje javnosti izkrivljen pogled na delovanje DUTB, zato je nujno prikazati nasprotno dejstvo. Več

  • Pogumno tiho

    Spoštovana Stanka Prodnik oziroma uredništvo Mladine, kot namestnica urednice v času, ko ste se obregnili ob prispevek Maše Levičnik v oddaji Kultura na RTVSLO, se čutim dolžno, da se odzovem na vaše pisanje. Več

  • Denar je

    Slovenija je tudi družba starejših. Več kot 600.000 nas je. Vsi imamo pravico do dostojnega življenja in vsi smo volivci. Več

  • Denar je

    Vsak večer me nekdo iz TV ekrana grozeče opominja, da v zadnjih 20-ih letih država ni zgradila nobenega doma za ostarele. In po možnosti še dodaja, kako grozno je število čakajočih. In se ob vseh teh informacijah vsakokrat spet sprašujem: kdo je ta država? Nismo mi država? Je država nekdo, ki v rokah drži ogromno malho z denarjem, ki nima dna in je vedno na razpolago? Ali občine nismo država? Ali obstaja država brez državljanov, ki so v našem primeru organizirane v občine? Celo 220 jih imamo, čeprav nas je le 2 milijona. Sprašujem se še naprej. Ali živim v občini, ki ni v tej državi? Ker ta občina, ki se imenuje Trzin, je pred 10-mi leti zgradila dom za svoje ostarele občane. In v njem domujem že 4. leto. In se sprašujem še naprej: ali je ta občina res bila edina izjema, ki je v teh letih ugotovila, kaj potrebujejo njeni občani? Več

  • Sodobni slovenski graščaki

    Renomirana publicistka in novinarka Alenka Puhar je v članku z naslovom »Avtogol za dobro vago« , objavljenem v Delu z dne 8. novembra 1997, med drugim opisala tudi neenakost strank v takratnih denacionalizacijskih postopkih, ko so bili ljudje, ki so do takrat živeli in delali v teh nepremičninah, kar naenkrat obsojeni na status »nestranke« v postopkih. Vzdušje netransparentnosti, ki je prevevalo »ves sistem, ki se je ukvarjal z denacionalizacijo«,je Puharjeva takrat opisala kot pokrajino, podobno minskemu polju in svetu, »v katerem je izredno pomembno, kdo koga in kje pozna in s čim se lahko oddolži … kjer pomeni dostop do vlog in njihove vsebine tako rekoč fantastično bogastvo. Mamljiv, kočljiv, za razvoj klientelizma in korupcije kot ustvarjen svet«. Več

  • Preobrat ali predstava za javnost?, Socialna politika ni ekonomska politika

    Odzivam se na dva članka, objavljena v 45. številki letošnje Mladine, iz katerih bi bralke in bralci lahko sodili, da je bila socialdemokratska koalicijska vlada od novembra 2008 do februarja 2012 na fiskalnem področju neaktivna (Preobrat ali predstava za javnost?) in da je še posebej zanemarila socialno politiko (Socialna politika ni ekonomska politika). Več

  • V čigavem interesu deluje Arso?

    V članku z naslovom “V čigavem interesu deluje Arso?”, ki je bil objavljen dne 11. 10. 2019 v reviji Mladina, na str. 30, so bili objavljeni napačni in neresnični podatki o delovanju in posledicah delovanja Salonita Anhovo, d.d. Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Prispevek z zgornjim naslovom avtorja Zorana Kusa (geografa, sociologa in strokovnjaka za podnebno krizo, sicer pa zaposlenega na Ministrstvu za okolje in prostor) vsebuje številne netočne, napačne in zavajajoče trditve in podatke glede vloge jedrske energije pri današnji in prihodnji oskrbi z energijo ter za uresničitev prehoda v nizkoogljično energetiko in nizkoogljično družbo. Več