• Le slavljenje »uprizoritelja fašizma«?

    Spoštovani, Mladina št. 20 je objavila članek Marjana Horvata o tržaški proslavi obletnice D’Annunzieve okupacije Reke. Na koncu članka se avtor sprašuje, kako bodo Rečani ocenili napovedano tržaško dogajanje, zlasti še v luči Tajanijevega izpada v Bazovici. Kot Rečanka, ki že več kot 20 let živi v Trstu, se čutim nagovorjena in se zato oglašam. Več

  • Laž, laž, vse je laž

    Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, se je odzval na objavi Boruta Mekine in Grege Repovža v 18. številki Mladine. Razumem, da brani krivo komisijo, vendar njegovi argumenti ne držijo. Evropska komisija je res sprejela Sporočilo, ki naj bi veljalo od 1. avgusta 2013 dalje. Vendar v 90. točki Sporočila piše, da bodo priglasitve, ki jih je Komisija evidentirala pred tem datumom, pregledane po merilih, ki so se uporabljala v času priglasitve. Za NLB je bilo to januarja 2013, za NKBM junija 2013; Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pa do takrat in tudi kasneje državne pomoči sploh niso rabile in ne priglasile. Sodišče EU je julija 2016 ugotovilo, da država članica pred dodelitvijo državne pomoči ni zavezana naložiti bankam v težavah, da podrejene instrumente spremenijo v lastniški kapital, jih odpišejo ali zagotovijo, da v celoti prispevajo h kritju izgub. Sporočilo za članice ni obvezno, smernica (direktiva) je bila sprejeta šele leto dni pozneje. Več

  • Intervju: Violeta Tomić

    Violeta Tomić je bila deležna številnih kritik, ker na vprašanje »Ali bi morala Rusija vrniti Krim?« ni odgovorila z enoznačnim »Da«, tj. ker ni ponovila uradnega stališča ZDA in EU. Sam pa mislim, da je razmišljala v pravi smeri. Zakaj? Več

  • Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?

    Generalna policijska uprava pri vseh doslej izpostavljenih konkretnih primerih domnevnih kršitev pravic tujcev pri izvajanju nadzorov nad delom policistov ni zaznala nepravilnosti (odvzem denarnih sredstev, poškodovanje tuje lastnine, izvajanje nasilja ...), izkazalo pa se je, da nekateri tujci niso znali najbolje opredeliti datuma obravnave, nekateri tudi ne, s strani katere policije so bili deležni domnevnega nasilja ali nepravilnosti. Več

  • Ampak džingli so pa v redu

    V teh petdesetih letih je bil Radio Študent nedvomno eden od najširših kadrovskih bazenov ljudi, ki so kasneje prešli v javno domeno: novinarjev, publicistov, politikov, javnih osebnosti. Malce žalostno pa je, da po teh taistih petdesetih letih ni nikogar, ki bi dal malo kompleksnejšo oceno tega fenomena, ki bi recimo presegla tisto, kar je bila sicer dominanta jubileja in jubilejnih zapisov - da gre za nekakšno eksotično žival drugačnosti. Več

  • Čigav je minister Šabeder?

    Problem na področju družinske medicine je nastajal zadnjih 20 let. Več

  • Laž, laž, vse je laž

    Spoštovani, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji gospod Zoran Stančič je na 4. strani letošnje 19. številke Mladine komentiral višino donosa na slovensko državno obveznico v času drugega dela slovenske krize dvojnega dna. Višino donosa desetletne obveznice slovenske države, kakršna bi bila, če bi zanjo veljali splošni faktorji presoje tveganja kupcev državnih obveznic, sem skupaj s kolegoma ocenil v članku »Kreditno tveganje in zahtevan donos na državne obveznice po nastopu finančne krize 2009 – 2014« (Križanič F., Oplotnik Ž., Kolšek V., Gospodarska gibanja, št. 480, avgust 2015, EIPF, Ljubljana, str. 32-46). V ekonometričnem modelu smo za 23 držav sveta s skoraj štirimi milijardami prebivalstva zahtevan donos na državne obveznice pojasnili z makroekonomskimi rezultati (ali tudi spremenljivkami ekonomske politike, kot so obrestne mere centralne banke) danega narodnega gospodarstva. Višji kot je zahtevan donos na državne obveznice, večje je po oceni potencialnih investitorjev tveganje pri nakupu teh obveznic. Na zmanjšanje donosa državnih obveznic vplivajo rast bruto domačega produkta (BDP), izboljšanje tekočega računa plačilne bilance, znižanje inflacije, rast vrednosti borznega tečaja (le gospodarsko razvite države), upad obrestnih mer centralne banke ter izboljšanje javnofinančnega ravnotežja. Več

  • Laž, laž, vse je laž 

    Spoštovani gospod Zoran Stančič, pri Mladini o bančni sanaciji iz leta 2013 pišemo že leta. O tej temi smo govorili z nešteto strokovnjaki, prebrali smo na kilograme poročil in porabili ure – ne, dneve! – za pogovore z udeleženimi ali prizadetimi. Začelo se je z molkom vseh odgovornih celo glede stroškov samih stresnih testov, ampak nekako smo se tudi mi, novinarji, podobno kot na primer revizorji računskega sodišča pa kriminalisti, parlamentarci iz preiskovalne komisije ali sodniki, počasi prebili skozi informacijsko blokado. In potem se vi, po kakšnih petih letih javne razprave, kot predstavnik evropske komisije, ki je pri tem molku sodelovala, oglasite z rokohitrskim mnenjem, da pri Mladini spet »obujamo izmišljene teorije zarote«! Več

  • I feel Slovenia

    Ojej, kakšen vihar, spoštovani gospod Boris A. Novak. Več

  • I feel Slovenia 

    Spoštovani g. Boris A. Novak, začudeno sem prebral vaš odziv na članek naše novinarke Lare Paukovič z naslovom I feel Slovenia. Nemudoma sem šel zaskrbljeno brat ta članek, objavljen že konec marca; nisem imel namreč v spominu, da bi kolegica Lara v njem navedla karkoli, kar bi lahko kogarkoli prizadelo, ali da bi v njem videl kakšno posmehovanje. Verjamem, da je na podoben način vaše pismo kot jaz prebral marsikateri bralec Mladine. Da si je torej mislil, tukaj so ga pa res nekaj polomili. Več