• Discipliniranje vlade

    Odgovorni urednik Mladine v svoji uvodni kolumni pravilno ugotavlja, da je kapital v Sloveniji praktično neobdavčen. Več

  • Ekonomija: Šarčev kavelj 22

    Po dolgih porodnih povolilnih mukah smo 13. septembra le dobili 13. vlado. Vlada je sicer manjšinska (s 45 glasovi za in 34 proti), vlada pa je. Nove volitve, nova vlada, so dogodki, ki tudi znova predramijo zaspalo upanje volivcev v boljši danes. Problem je v tem, da politiki ponujajo boljši jutri, ki kot kažejo izkušnje, nikoli ne pride. Mnogi vidijo problem te vlade v specifični in asimetrični vlogi oziroma ne/podpori Levice. Namreč, ta si je zagotovila najboljši položaj. Njena podpora je ključnega pomena pri sprejemanju pomembnih vladnih odločitev (npr. pri sprejemanju in izvrševanju proračuna, ali najpomembnejših pravnih aktov) in nikakršna pri prevzemanju odgovornosti. No, če smo iskreni, tako predstavniki pozicije kot tudi opozicije za svoje poslanstvo predstavnikov ljudstva ne nosijo nobene formalne odgovornosti. Enako velja na lokalni kot na državni ravni. Več

  • Primestna železnica

    Pod gornjim naslovom je arhitekt Nejc Černigoj objavil članek z opisom razmer na področju urejanja prometa v Sloveniji, predvsem ob večjih mestih. Pri tem je izpostavil prednosti železniškega prometa, pomanjkljivosti pri nas, in opisal razmere na tem področju pri tujih vzorih. Pomembno je njegovo opozorilo, da »prometnih zagat v mestih ne bomo rešili s povečanjem zmogljivosti avtomobilske infrastrukture«. Izpostavlja kot večji prometni problem pri nas dnevne migracije na in z dela v mestnih središčih iz okoliških krajev. Za ta problem bi bilo nujno vzpostaviti ustrezne in primerno opremljene ter usposobljene železniške povezave kot omrežja »primestnih železnic«, predvsem tudi navezati na glavno mesto Ljubljana. Tak način prometnega urejanja se imenuje »trajnostni prometni model«, je podlaga za »trajnostni prostorski razvoj«, in za zdravo bivalno okolje. Poleg vsega je tudi dosti bolj racionalen v vseh pogledih rabe neobnovljivih virov in daleč najmanj obremenjujoč za okolje z emisijami. Vse to je podlaga za vsebine EU Direktiv s področja varstva okolja, strategij, itd. Moralo bi biti vključeno tudi v novi Nacionalni program varstva okolja, v energetski razvojni model, v prometno strategijo RS (pa sploh ni tako!), in v drugo dokumentacijo na podrejenem nivoju. To postavlja zahteve tudi za državni program izgradnje cest in železnic, kot so 3. razvojna os od avstrijske meje na severu, preko Celja, do Bele Krajine in hrvaške meje na jugu (ki popolnoma zanemari potrebo po železniški povezavi), 2. tir Divača-Koper (nejasnosti glede potniškega prometa), za povezavo od Postojne in italijanske meje do Hrvaške v Jelšanah, itd.. Vse te prometnice napajajo z nepotrebno množičnim in ne-vzdržnim avtomobilskim prometom tudi glavno mesto Ljubljano. Več

  • Jadranka Juras

    25. 9. 2018  |  Pisma bralcev

    Javni poziv ministrstvom glede prehrane v vrtcih in šolah

    Državljani in državljanke Republike Slovenije, ki smo iz etičnih razlogov izbrali veganski ali vegetarijanski način življenja, zavračamo okrožnico razširjenega pediatričnega kolegija glede prehrane v vrtcih in šolah kot neustavno, neetično in nedemokratično. Več

  • 21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev

    Javni protest proti povezavi med Luko Koper in zvezo Nato

    Članice in člani Centra FemA – zavoda za transformativne študije in delovanje in FemA – Feministične akcije skupaj s podpornicami in podporniki po medijskih informacijah o povezavi med Luko Koper in zvezo Nato in temeljitem premisleku zahtevamo od poslavljajoče se slovenske vlade in vlade, ki je nastopila mandat, odgovornost in primerno ukrepanje v zvezi z izpostavljeno problematiko. Več

  • Rojstvo nasilja

    Marsikaj je bilo na svetu in pri nas spoštovanega, ker je veliko dobrega obetalo, vendar se je prepogosto sprevrglo v nasilje in celo v vojne norosti. Tako je Alfred Nobel izumil dinamit, da bi ljudje lažje gradili svoje domove in palače iz trdega kamna ter vrtali predore skozi kamnite gore do dobrih sosedov, zato so iz njegove zapuščine ustanovili Nobelovo nagrado za mir. V zadnjem obdobju je odbor podelil to nagrado prejšnjemu ameriškemu predsedniku in sedanji predsednici Burme, ki sta v vojnah z dinamitom in drugim orožjem najbolj uničevala svet, rušila in morila ter razselila na milijone ljudi iz svojih domov, celo na druge celine. Se je nagrada za mir sprevrgla v nagrado za vojne? Več

  • Skrbi 1022 najpremožnejših

    Popravek: V članku z naslovom Skrbi 1022 najpremožnejših sem pomotoma zapisal, da je Ivo Boscarol vidni član Kluba slovenskih podjetnikov. Gospod Boscarol ni član Kluba slovenskih podjetnikov. Gospodu Boscarolu in omenjenemu klubu se opravičujem.  Več

  • Kesanje ni dovolj

    Kot Cerkev pojmujem predvsem rimokatoliško cerkev kot institucijo. Vse od osamosvojitve dalje Cerkev izkazuje vse večje zahteve do države po vrnitvi tega ali onega (tudi gozdov in celo naravnih biserov Slovenije), takšnih in drugačnih pravic in privilegijev (vojni kurati, razne izobraževalne ustanove pod okriljem Cerkve ...) Vse to so ji omogočale vsakokratne vlade, ki so imele praviloma servilen odnos do nje. Do države ima izrazito zajedalski odnos. Kadar ji državni zakoni gredo na roke, zahtevajo vse pravice, kadar pa ne in so v vlogi toženca, pa se sklicujejo na kanonsko pravo in se sprenevedajo. Dvoličnost Cerkve in njena moralna sprevrženost sta stalnici, a to, kar letos kulminira v grozljivih razsežnostih cerkvene pedofilije in očitnem sistematičnem dolgoletnem prikrivanju spolnih zlorab, je kaplja čez rob. Sprašujem se, kaj naj bi Cerkev naredila dobrega človeštvu v dobrih 16 stoletjih svojega obstoja, da potem lahko to vse počne oziroma jo nihče pri tem ne ustavi? Vsa njena zgodovina od 4. stoletja dalje, je skorajda neverjetna kronologija nasilja do drugače verujočih, lakomnosti, moralne izprijenosti, incestov, spolnih zlorab in prevzetnosti rimskih škofov in nižjih cerkvenih dostojanstvenikov, ki kar traja in traja. Še danes. In Evropa naj bi temeljila na krščanskih vrednotah! Več

  • S figo v žepu?

    Samo Fakin bo najverjetneje postal minister za zdravje. To delo ne obsega le pridobivanja več denarja za ta ključni resor, kot se včasih zdi, temveč, da se ciljno usmerjeno posveti poglavitnim problemom zdravja (ne le zdravstva). Po osnovnem vodilu SZO je treba: ‘’preprečiti, kar je moč preprečiti’’, in ‘’zdraviti, kar je mogoče zdraviti’’. Vsakodnevno še največ izvemo o gnečah, nesrečah in žrtvah prometa (okrog 100 na leto), preprečevanje nesreč ima skoraj ekskluzivno pozornost medijev in resorjev, AVP vodi številne kampanje v vseh mogočih oblikah. Uspešni so, kar je prav, a je nesorazmerno v primerjavi z drugimi zdravstvenimi problemi, ki zahtevajo mnogokratnik več žrtev. Moramo se zavedati celotne slike, pri nas pa vlada namerno ustvarjena nevednost! Manj se namenja za samomore (400 žrtev na leto). Še manj pozornosti in sredstev se namenja preprečevanju kajenja (3600 žrtev na leto in nad 100.000 kroničnih bolnikov), alkoholizma (in tveganega ali škodljivega pitja alkohola – 900 žrtev), ali sladkorne bolezni (več kot 100.000 kroničnih bolnikov). A tukaj ne moremo več mimo regulacije teh izdelkov, za kar določena industrija želi, da se o tem ne bi niti pogovarjali. A zakaj ne bi šli po poti FDA v ZDA, ki bo v bližnji prihodnosti zmanjšala količino nikotina v cigaretah za 20x (o tem žal pri nas ni nihče poročal, ne STA, ne RTV, …) in tako odpravila cigarete? Zakaj ne bi zmanjšali količine dodanega sladkorja v groteskno presladkih pijačah – recimo s 100 in več g/L pijače pod 50 g ali 40g sladkorja/L pijače, kar je še vedno zelo sladko? To so uresničljive in logične rešitve. Šele to bo prineslo pravo svobodo potrošnikom. Vsak si še vedno lahko sam dosladka, lahko tudi iz vagona, kot to počnejo v industriji, če ima prostor. Izdelek postane šele z uresničitvijo nekih pravil smiseln, oz. zadostno kakovosten in varen, tako kot mora vsak avto imeti delujoče zavore in uresničiti številne varnostne (in ekološke) zahteve. Več

  • Prva noč, Nova vlada prihaja

    Spoštovani, v 34. številki Mladine je v dveh člankih omenjeno delovanje slovenske vlade 2008 – 2012. Jure Trampuš v članku »Prva noč« (stran 19) ugotavlja, da je vlada Boruta Pahorja dobila skoraj ustavno večino, a mu je hitro začela razpadati; dr. Bogomir Kovač pa v kolumni »Nova vlada prihaja« (stran 29) trdi, da je Pahorjeva vlada zamujala z bistvenimi ukrepi, fiskalna konsolidacija je šla mimo priporočil fiskalnega sveta, sanacija bank pa da je bila napačna in prepozna. Več