• Sredstvo ustrahovanja

    Spoštovani, ob prispevku Sredstvo ustrahovanja v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi »Tviteraš« (II Ips 75/2019) želim dodati še nekaj kritičnih pomislekov. Več

  • Odprto pismo poslancem

    Spoštovani poslanci in poslanke, ki ste včeraj kljub vsem pozivom, razlagam in argumentom glasovali za sprejetje amandmaja k Zakonu o ohranjanju narave! Več

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v intervjuju z dr. Miroslavom Petrovcem pomotoma zapisal, da je on vodja nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19. Dr. Petrovec je na uradni spletni strani projekta naveden kot vodja skupine, kot vodja raziskave in odgovorni raziskovalec pa je naveden dr. Mario Poljak. Za napako se opravičujem.  Več

  • Obrisi upora

    V predaprilski Jugoslaviji so delavci čuvali svoja vodstva pred žandarji, danes pa varujejo policisti koalicijo - izvoljence ljudstva - pred kolesarji!  Več

  • Obrisi upora 

    Nisem opazil, da bi Macron v Franciji v času velikih demonstracij rumenih jopičev, ki so bile mnogo bolj divje kot naši kolesarji, zmerjal svoje državljane. Ni jih imenoval kavijar socialisti ali zombiji, tudi francoskih novinark ni žalil z odsluženimi prostitutkami. Drugačna vzgoja, pač. Več

  • Jelka Godec, vodja nabave

    V prispevku »Jelka Godec, vodja nabave« z dne 8.5.2020, objavljenem v tedniku Mladina in na spletni strani mladina.si, je bila navedena neresnična in zavajajoče navedba o mojem poslovnem delovanju. Več

  • Govorica denarja

    Iz različnih strokovnih virov lahko povzamemo, da sodba nemškega ustavnega sodišča, ki odloča o evropskih monetarnih instrumentih, še ni popolnoma prodrla v vsesplošno zavest. Nje se tresoče zavedajo le kanclerka Merkel, francoski predsednik Macron, Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB). Več

  • Popravek

    V prejšnji Mladini smo v članku z naslovom Jelka Godec ujeta s prsti v marmeladi pravilno zapisali, da je nekdanja SDS-ova borka proti preplačilu zdravstvenega materiala posredovala za sporne maske z gumico, vendar smo ob članku objavili napačno sliko maske z gumico. Objavili smo preluknjano masko z rdečo, kuhinjsko gumico, dejansko pa je Godčeva posredovala za maske, ki imajo belo gumico prišito. Material za eno masko je po naših informacijah proizvajalec teh mask podjetju prodal po ceni 0,0524 EUR, podjetje, za katero je Godčeva posredovala, to je Zaščita Lukač, pa je po podatkih zavoda za blagovne rezerve te maske državi prodala po ceni 0,80 EUR. Več

  • »Izbris« grafita

    Kot odgovor in pojasnilo na odstranitev grafita na območju pekarne v Mariboru, je med drugim Policijska uprava Maribor (PUM) navedla, da so policisti sami dejanje evidentirali kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Oglasil se je tudi mariborski župan, kot predsedujoči mestnega varnostnega sveta, da »sporni grafit operira z nacistično simboliko, ki je tako v mestu Maribor, kakor drugod po svetu nedopustna«. Več

  • »Izbris« grafita 

    V zadnji Mladini (30. aprila) je izšel zapis z naslovom »Izbris grafita – cenzura politične satire ali upravičena odstranitev nacistične simbolike?« V alternativi, ki jo ponuja naslov članka, se kaže popolnoma strinjati z oceno mariborskega župana, ki je dal odstraniti napis z Janševo sliko, da »v mestu Maribor nikoli ne bo dopuščal simbolov nacizma in fašizma«.  Več

  • Konec svobode

    Zgrožen sem nad ravnanjem policije, ki je popisala udeležence mirnih manifestacij v Ljubljani in Mariboru, ki so bile v sredo, 22. aprila, in v ponedeljek, 27. aprila. Kot je razvidno s fotografij, ki ste jih objavili v Mladini, so udeleženci upoštevali zahtevano varnostno razdaljo ter niso zdravstveno ogrožali nikogar. Dvomim, da bodo državni organi dejansko izdali predloge za prekrškovne postopke. Če bi se to vendarle zgodilo, zelo rad prispevam v »solidarnostni sklad« za poplačilo teh kazni.  Več

  • 30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Pisma bralcev

    Janša (in Počivalšek) v škripcih

    Pri poslih o uvozu mask mnogi trdijo, da so želeli pomagati državi v stiski ne pa svojemu podjetju ali podjetju sorodnika. No nekateri pa želijo pomagati Bogu. Več

  • Vizjakova vendeta

    Slovenska politika je glede energetike anarhična in razcepljena in enako velja za stroko: so za novo nuklearko, za hidroelektrarne, vetrne, sončne in veliko jih je tudi proti, tudi proti čemur koli. Naredili so TEŠ 6 na premog in komaj je začela obratovati, že razmišljajo o zaprtju (izpusti, stroški s premogom, itd.). Imamo energetsko politiko razsuto po dokumentih in v realizaciji … brez pameti, celo energetski lobiji ne vedo več, kaj bi. Mogoče bi najraje videli še kakšno »šestico« na uvoženi premog, ali pa pregrešno drago novo nuklearko. V obeh primerih bi bilo cvenka za vse še več, kot ga je bilo za TEŠ. Več

  • Ustaviti maturo

    Oglašam se v zvezi letošnje mature 4. letnikov. V tako neugodnem času so se znašli ti otroci in  nihče nima posluha za te mlade ljudi, ki so že itak prikrajšani za vse lepote svojega časa. Nimajo maturantskih plesov, ne morejo se družiti s svojimi vrstniki. So na pragu v novo poglavje svojega življenja, tako poklicnega kot osebnega. Pa tako malo bi bilo potrebno za boljše počutje ob tem času. Prepuščeni so sami sebi, brez učiteljev, pogovorov, vprašanj v zvezi mature. Lahko bi zrahljali zahteve pri izpitih, če so uspešno končali razred, imajo tudi določeno znanje in ni potrebe jih še sedaj mučiti s tolikimi zahtevami. Več

  • Ustaviti maturo

    Covid 19 je močno posegel v celotni šolski sistem. V trenutku je vse obstalo. Zmedeni so bili učenci, dijaki, njihovi starši, zmedeni so bili učitelji, ravnatelji ... Dijaki 4. letnikov so čez noč ostali brez predavanj svojih profesorjev, njihovih nasvetov in skupne priprave za maturo v svojih razredih. Poleg vsakodnevnega informiranja o tem, koliko ljudi je umrlo, v medijih poslušamo tudi nedorečene zgodbe o maturi. O tem, da matura bo, da mora biti, in sicer v enaki obliki (enakem obsegu) kot prejšnja leta - kot da se nič ni zgodilo. Vsi dogodki se prilagajajo novim okoliščinam, z izjemo mature. Več

  • Išče se plac za špil

    V prispevku »Išče se plac za špil«, objavljenem v tiskani in spletni izdaji Mladine (27. marca 2020), so bili podani neresnični, zavajajoči in neutemeljeni očitki na račun delovanja Mestne občine Novo mesto na področju mladinskih programov in glasbene scene. Več

  • Zakaj tako s starejšimi?

    Spoštovani, v tem času, ki ga živimo, nekaj zagotovo drži. Poseben krizni čas je takšen, da razgali vse najslabše plati ljudi na vseh ravneh. Težko verjameš, se prepričuješ, da ne vidiš, ne slišiš in ne bereš prav, upaš, da to niso novice iz Slovenije. Pa so! Ob fotografiji, ko zdravstveno osebje pred ptujsko bolnišnico protestira in noče sprejeti v zdravljenje obolelih starostnikov, se lahko le zgroziš. So to res zdravniki, ki so prisegli, da bodo reševali življenja in po vseh svojih močeh pomagali obolelim? Je mar to tisto, čemur pravijo skrb za ranljive skupine? Že ves čas krize se sistematično krši najosnovnejše človekove pravice oskrbovancev v domovih in vsej starejši populaciji. Uvedel se je pravi geto sistem. In ob vsem tem še minister za zdravje, Tomaž Gantar, ki kot da sploh ne razume, kaj je naloga in poslanstvo zdravnikov in kaj je funkcija zdravstvenih ustanov. Več

  • 24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Hočete življenje ali pravice?

    Ovce,
    človek ne bi mogel verjeti, da se to res dogaja, če ga ne bi oblast ves čas posiljevala z novimi in novimi odloki. Ti so poleg takšnih, ki so logični glede na obstoječo situacijo, tudi taki, da si jih tudi najbolj neumen butalski župan ne bi mogel izmisliti. Več

  • Opravičilo

    V članku z naslovom „Zakaj tako s starostniki?“, objavljenem v prejšnji številki Mladine, sem med drugim problematiziral dejstvo, da država za boj proti epidemiji covid-19 ne angažira zasebnih koncesionarjev, ki so sicer vključeni v javno mrežo in za svoje storitve v manj stresnih časih prejemajo denar iz javne zdravstvene blagajne. Med primere takšnih koncesionarjev sem zmotno uvrstil tudi zasebno specialistično kliniko Dvorec Lanovž; iz slednje so nas obvestili, da podjetje „nima dodeljene koncesije in iz javne mreže ne pridobiva denarnih sredstev“. Posebej so opozorili na pohvale vredno dejstvo, da je „Specialistična klinika Dvorec Lanovž na Ministrstvo za zdravje, kakor tudi na najvišje vladne organe, dne 23. 3 2020, napotila ponudbo za sodelovanje v javno dobro, s katero smo ponudili naše prostore, opremo in naše zdravstveno osebje za potrebe zdravljenja bolnikov s COVID-19 oz. bolnikov, ki jim v izrednih razmerah ne morejo zagotoviti oskrbe v javnih ustanovah.“ Kliniki Dvorec Lanovž se zato za svojo zmoto opravičujem.  Več

  • 17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Pisma bralcev

    Zastraševanje in razkazovanje moči

    Vlada je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 z odlokom (29.3.2020) do nadaljnjega prepovedala dostop, gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah ter prepovedala gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča (z nekaj izjemami). Na ta način je posegla v svobodo gibanja in zbiranja ter ju omejila. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, ali je omenjeni odlok v skladu z ustavo in zakonom? Več

  • Zakaj tako s starejšimi?

    Samostan je bil znanilec institucionalnega prostora v zgodnjem srednjem veku z značilnostmi, kot so discipliniranje, hierarhija, nadzor, kazen, predvsem, pa pravila. Za njem se pojavijo dvori, katerih značilnost so bile predvsem ceremonije, prav tako pa kaže na nekatere značilnosti institucij, ki jih poznamo še danes. Kasneje uvedba špitala, do prelomnega dogodka velikega zapiranja v 17. stoletju, ko so zapirali prebivalce v splošne bolnice, (hôpitaux généraux) pa do rojstva totalne institucije. V špitalu so se znašli tisti, ki niso nikomur pripadali, splošna ustanova pa je imela značilnost azila, za tiste, ki so postopali po mestu. Nastanitev ljudi v ustanovo je imelo pomen, da oblasti pospravijo mestne trge in ulice z namenom, da se vzpostavi red in mir v mestu. Gobavišča pa so predstavljala izobčenje, kar je bilo značilno tudi za nekatere ustanove v zgodnjem srednjem veku. Totalna institucija odpravi izobčenje in gre bolj za izključitev posameznikov iz skupnosti. Gre za postavljanje meja. Ljudje so lahko ostali v mestu, ampak so bili izključeni iz skupnosti. Oblike discipliniranja so omogočale ohranjanje reda, od zgodnjega srednjega veka, pa do današnjih totalnih institucij, kot so psihiatrični azili, bolnišnice, zapori. Ljudje v teh institucijah so bili povezani z zunanjim svetom, medtem ko so bili v srednjem veku zaprti za grajskimi zidovi. Povsod je obstajalo nadzorovanje in kaznovanje. V sodobni totalni ustanovi so kazni in privilegiji povezani z zunanjim svetom, v srednjem veku pa so bili z notranjim, kot opisuje Foucault Goffman in drugi. Več

  • Propagandna vojna

    Množina in intenzivnost družbenega dogajanja v tem trenutku je v vsakem primeru ekstremna, to je čutiti na vsakem koraku, v vseh medijih in ne nazadnje v delovanju nove vlade, ki bi rada prišla v zgodovino po posebnih dosežkih. Nimam namena ponavljati mnogih kvalitetnih razmišljanj o težavah tega trenutka s strani kompetentnih novinarjev, strokovnjakov in tudi laične javnosti, ki nam preko pisem bralcev sporoča, kaj vse gre narobe v tej ljubi državi, kjer strankarska politika nadomešča stroko in odloča namesto nje. Več

  • Gospodarstvo v času korone

    Spoštovani, v članku o gospodarskih posledicah epidemije sem zapisal, da v Slovenski izvozni in razvojni banki (SID) še ne vedo, kakšne obresti bodo ponudili. Zapis ni bil povsem natančen, zaradi česar objavljamo celoten odgovor banke: »Cene razpoložljivih kreditov so odvisne od številnih dejavnikov in njihovih kombinacij (bonitete podjetja, višine kredita, ročnosti, danih zavarovanj, državnih pomoči de minimis, idr.), zato vam približnih cen ne moremo posredovati, v večini primerov pa bodo nižje od tržnih cen.«  Več

  • Vse bolj odprta vrata v avtoritarno družbo

    Enkrat na začetku februarja, ko smo še bežno spremljali okužbe s koronavirusom tam daleč na Kitajskem v Wuhanu, ko si nihče na Zahodu niti mislil ni, da bo neka lokalna epidemija, tako kot mnoge prej v dobrem mesecu dni zajela praktično vso zemeljsko oblo in jo prisilila v karanteno, kot še nobena prej v sodobni zgodovini človeštva, sem pisal in se spraševal, ali vojsko v Sloveniji res potrebujemo. Zagovarjal sem tezo, da je ne, ker da je nepotreben strošek in slabo uporabna v obliki kakršno imamo ob izzivih, ki jih nam prinaša čas. Več

  • Novi svetovni red

    Virus korona je tu. Pa naj je vzrok zanj maščevanje narave za dolgoletno človekovo skrunjenje; ali so ga po teorijah zarot (nekateri vanje slepo verjamejo) hote zasejali, da bi kapitalizem očistili nepotrebnih »zajedavcev«; ali je po nesreči pobegnil iz laboratorija; ali pa je samo preskočil z netopirjev na novega gostitelja, nič ni več pomembno, tukaj je. Več

  • Janševa vlada v času tesnobe

    Seveda je upravičena skrb, kako se bo tretja Janševa vlada spopadla z negativnimi vplivi korona virusa na gospodarstvo. Izkušnje iz preteklosti ne vplivajo optimizma, ker Janša ni navajen spoštovati opozoril stroke in upoštevati vpliva mednarodnega okolja na pogoje gospodarskega razvoja pri nas. Naj spomnim na nekaj primerov. Ko je Janša, ob asistenci DeSUS-a in sindikatov, s pomočjo referenduma, rušil zakone Pahorjeve vlade, ni upošteval opozorila strokovnjakov, da bodo to mednarodni finančni trgi slabo sprejeli in podražili naše zadolževanje v tujini. To se je tudi zgodilo in močno prispevalo k tisti milijardi obresti za najete kredite, ki smo jih kar nekaj let plačevali iz proračuna. Te obresti so bile ovira za rast plač in pokojnin ter zavora za večji obseg nujnih javnih investicij (za gradnjo domov za ostarele, stanovanjsko izgradnjo, modernizacijo zdravstva itd.). Več

  • Liberalci, ki so brzdali fašizem

    Del besedila dr. Boža Repeta: ... »To vlogo danes odlično igra Borut Pahor. Nekdaj menda socialdemokrat in vnet zagovornik ’francosko-nemškega’ vlaka (torej demokracij, ki zavračata sodelovanje s skrajnimi strankami), je daljnovidno ugotovil, da novi veter spet piha z vzhoda. In da zato, kot v dobrih starih časih, na oblasti potrebujemo ’močno osebnost’« ... je posebej pomenljiv. Več

  • Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?

    Spoštovani odgovorni urednik g. Grega Repovž, na podlagi 26. in 27. člena Zakona o medijih vas vljudno prosim, da objavite popravek navedb v članku: Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?, ki je bil objavljen v tedniku Mladina, 13. 3. 2020 in v katerem je napačno zapisano, da »odpor proti spremembi zakonodaje tako prihaja zgolj s strani tožilstva, kjer pa je že tradicionalno največ odpora do sprememb kazenske zakonodaje.« Zgornja trditev ne drži. Nasprotno, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je članica delovne skupine pri ministrstvu za pravosodje in se aktivno zavzema za spremembo zakonodaje na tem področju. Glede ostalih navedb s tem v zvezi pa pojasnjujemo, da model soglasja vključuje oba modela, »ja pomeni ja«, kot tudi »ne pomeni ne«. Za objavo popravka se vam prijazno zahvaljujem. Več

  • Pamflet

    Dr. Bernard Nežmah v svojem pamfletu (Mladina, 13. marec 2020, str. 16) omenja ’profesorje telovadbe’. Očitno doktor filozofije, vsestranski komentator in pisec različnih besedil z mojo stroko in vedo ni na tekočem. Šolskega predmeta z imenom ’telovadba’ nimamo že najmanj pol stoletja. Zamenjal ga je predmet ’telesna vzgoja’, ta pa je leta 1996 z zakonom dobil ime ’športna vzgoja’. Učiteljem, ki ta predmet poučujejo, neoporečno pravimo ’športni pedagogi’. Če imajo visokošolsko diplomo pedagoške smeri, imajo naziv ’profesor’. Težko je verjeti, da je doktorja znanosti kar za pol stoletja povozil čas. Res pa je tudi, da se ne more na vse spoznati. V športni stroki izraz ’telovadba’ (namesto športna vzgoja) štejemo za žaljivko. Od priznanih piscev in visokošolskih učiteljev katere koli stroke pričakujem tudi terminološko odličnost. Tovrstna šlamparija kaže tudi na neprimeren odnos do moje stroke in vede. Natančnost ni ravno vrlina različnih razumnikov. Več

  • Pamflet

    V 11. številki Mladine (13. 3. 2020) je Bernard Nežmah v kolumni z naslovom Virus uničenja mladinskega letovišča, v kateri piše tudi o napovedani prodaji počitniškega doma Mestne občine Ljubljana v Poreču, med drugim zapisal: “Stranka Levica, ki sistematično napada že idejo zasebnih šol, ki se financirajo iz proračuna, je zdaj nema, kaj šele da bi napovedala proteste pred magistratom ob nakani ljubljanskega župana, da proda in eliminira mladinski počitniški dom.” V Levici zahtevamo popravek zapisane navedbe. 9. marca 2020 smo namreč na MOL naslovili predlog za umik točke z dnevnega reda in zahtevo za sklic seje Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje Mestnega sveta MOL na temo prodaje počitniškega doma. Seja odbora je bila nato sklicana, predsednico pa smo prosili, naj nanjo povabi tudi predstavnike upravljavca doma, tj. Zavoda za rekreacijo in letovanje otrok, ter Več