• Čigav je minister Šabeder?

    Problem na področju družinske medicine je nastajal zadnjih 20 let. Več

  • Laž, laž, vse je laž

    Spoštovani, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji gospod Zoran Stančič je na 4. strani letošnje 19. številke Mladine komentiral višino donosa na slovensko državno obveznico v času drugega dela slovenske krize dvojnega dna. Višino donosa desetletne obveznice slovenske države, kakršna bi bila, če bi zanjo veljali splošni faktorji presoje tveganja kupcev državnih obveznic, sem skupaj s kolegoma ocenil v članku »Kreditno tveganje in zahtevan donos na državne obveznice po nastopu finančne krize 2009 – 2014« (Križanič F., Oplotnik Ž., Kolšek V., Gospodarska gibanja, št. 480, avgust 2015, EIPF, Ljubljana, str. 32-46). V ekonometričnem modelu smo za 23 držav sveta s skoraj štirimi milijardami prebivalstva zahtevan donos na državne obveznice pojasnili z makroekonomskimi rezultati (ali tudi spremenljivkami ekonomske politike, kot so obrestne mere centralne banke) danega narodnega gospodarstva. Višji kot je zahtevan donos na državne obveznice, večje je po oceni potencialnih investitorjev tveganje pri nakupu teh obveznic. Na zmanjšanje donosa državnih obveznic vplivajo rast bruto domačega produkta (BDP), izboljšanje tekočega računa plačilne bilance, znižanje inflacije, rast vrednosti borznega tečaja (le gospodarsko razvite države), upad obrestnih mer centralne banke ter izboljšanje javnofinančnega ravnotežja. Več

  • Laž, laž, vse je laž 

    Spoštovani gospod Zoran Stančič, pri Mladini o bančni sanaciji iz leta 2013 pišemo že leta. O tej temi smo govorili z nešteto strokovnjaki, prebrali smo na kilograme poročil in porabili ure – ne, dneve! – za pogovore z udeleženimi ali prizadetimi. Začelo se je z molkom vseh odgovornih celo glede stroškov samih stresnih testov, ampak nekako smo se tudi mi, novinarji, podobno kot na primer revizorji računskega sodišča pa kriminalisti, parlamentarci iz preiskovalne komisije ali sodniki, počasi prebili skozi informacijsko blokado. In potem se vi, po kakšnih petih letih javne razprave, kot predstavnik evropske komisije, ki je pri tem molku sodelovala, oglasite z rokohitrskim mnenjem, da pri Mladini spet »obujamo izmišljene teorije zarote«! Več

  • I feel Slovenia

    Ojej, kakšen vihar, spoštovani gospod Boris A. Novak. Več

  • I feel Slovenia 

    Spoštovani g. Boris A. Novak, začudeno sem prebral vaš odziv na članek naše novinarke Lare Paukovič z naslovom I feel Slovenia. Nemudoma sem šel zaskrbljeno brat ta članek, objavljen že konec marca; nisem imel namreč v spominu, da bi kolegica Lara v njem navedla karkoli, kar bi lahko kogarkoli prizadelo, ali da bi v njem videl kakšno posmehovanje. Verjamem, da je na podoben način vaše pismo kot jaz prebral marsikateri bralec Mladine. Da si je torej mislil, tukaj so ga pa res nekaj polomili. Več

  • Laž, laž, vse je laž

    16. in 18. številka Mladine sta znova obudili izmišljene teorije zarote, po katerih naj bi Evropska komisija zaradi neznanih razlogov Sloveniji želela škodovati v procesu sanacije bank leta 2013. Dejstva so jasna: posodobljena pravila oz. smernice EU glede dodelitev državne pomoči bankam je Evropska komisija sprejela julija 2013, začela so veljati 1. 8. 2013 in se od takrat dalje konsistentno uporabljala pri priglasitvah državne pomoči v 22 državah EU. Vpeljane so bile strožje zahteve o delitvi bremen s poglavitnim ciljem zmanjšanja posledic za davkoplačevalce. Pravila so uvedla kriterij, da morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic pri sanaciji bank prispevati toliko, kot je mogoče, še preden so banki dodeljena javna sredstva. Količina davkoplačevalskega denarja mora torej biti minimalna oz. čim nižja. Nova pravila so kot rečeno zagotovila usklajen pristop po vsej EU, saj so bile prej prakse glede delitve bremen pri reševanju bank v državah članicah različne, zaradi česar je ob razlikah v dojemanju tveganja s strani vlagateljev prišlo do razhajanj in napetosti na enotnem trgu. Veljavnost sporočila Komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju je julija 2016 potrdilo tudi Sodišče EU in zagotovilo, da je Evropska komisija upravičeno vzpostavila načelo delitve bremen kot ključen pogoj za dodelitev državne pomoči, saj bi drugačno ravnanje lahko povzročilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Več

  • I feel Slovenia

    Z zamudo mi je prišla v roke 13. številka letošnje Mladine z dne 29. 3. 2019, v kateri je objavljen članek Lare Paukovič z naslovom I feel Slovenia in podnaslovom Zakrnela slovenščina in provincialna družba, moja fotografija pa je opremljena s komentarjem Pesnik Boris A. Novak, predsednik zaskrbljene Komisije za slovenski jezik. Članek se nanaša na tiskovno konferenco Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU z dne 22. 3. 2019, osredotoča pa se na Izjavo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika, ki jo je na moj predlog komisija sprejela z večino glasov. V članku je nekaj netočnosti, ki so pa malenkost v primerjavi z ironičnim tonom članka, ki ga intonira predvsem naslov I feel Slovenia. To kičasto geslo komercialnega slovenskega turizma mi je skrajno zoprno. Ta naslov, pod katerim je moja fotografija, me posmehljivo prikazuje kot nacionalista. Več

  • Vlado Miheljak: Klic dolžnosti

    Ko vidim krivico, diskriminacijo ali nepošten sodni postopek, če je le mogoče, pomagam. Običajno neodplačno. Temu posvetim na stotine neprespanih noči. Ne zanima me politična pripadnost tistega, ki me za pomoč prosi. Tako sem sem pisal pritožbe Združeni levici, Slogi, Zelenim, invalidom, slepim, revnim, kandidatom list Andreja Fištravca in Franca Kanglerja in tudi njihovim nasprotnikom. Da bi volivci in kandidati dobili možnost, da pred sodiščem ustno predstavijo svoje stališče ali da dosežejo glasovanje skladno z mednarodnimi demokratičnimi standardi, sem pomagal mednarodnim organizacijam OVSE, EU, UNDP, Svet Evrope in Greco v petnajstih državah. Več

  • Primer Radonjič

    V tem uvodniku, pa tudi v članku »Pritiski na sodnike«, je sicer jasno razviden napor obeh avtorjev, da ne bi bilo njuno »opozarjanje na njegovo (Radonjićevo) neobičajno sojenje takoj razumljeno kot diskreditacija«, in opazna je njuna previdnost pri obravnavi te delikatne teme. Celo prevelika, bodo najbrž rekli kakšni »ostrejši« bralci – jaz pa bi ob tem rad opozoril na »sistematično« spregledovano drugo plat tega vsekakor zelo nenavadnega dogajanja. Več

  • Primer Radonjič

    Ker so se vam v zadnji številki v prispevku, ki ste mi ga posvetili, prikradle določene škodljive neresnice, bo potrebno na ustrezen način objaviti popravek. Več

  • V zdravstvu ni nedolžnih

    V članku z zgornjim naslovom (Mladina, 19.4.2019, str. 26) je napisanih nekaj netočnih dejstev v zvezi s poslovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na podlagi katerih avtor bralca napelje na zaključek, da so razlogi za »upor in zahteve po privatizaciji« družinskih zdravnikov ter za druge težave v zdravstvu v tem, da tudi ZZZS (poleg Ministrstva za zdravje) “ni bolje opravljal svojih nalog”. Več

  • Orbán razklal slovenske Madžare

    V rubriki Pisma je bil 19. aprila objavljen odgovor odgovorne urednice madžarskega manjšinskega tednika Népújság, Jutke M. Király, na članek z naslovom Orbán razklal slovenske Madžare. Ker je odgovorna urednica zamolčala pomembne informacije v zvezi z rednimi mesečnimi pisanji politika Ferenca Horvátha v časopisu Népújság, je potrebna razlaga. Več

  • Intervju: Andrej Simončič

    V Mladini je bil 19. 4. 2019 objavljen intervju z direktorjem Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), dr. Andrejem Simončičem. Več

  • Intervju: Andrej Simončič 

    V zanimivem in vsebinsko bogatem pogovoru z direktorjem Kmetijskega inštituta sem pogrešal besedo o našem kmetijstvu in sortnem oziroma pasemskem izboru multinacionalk. Sem spada tudi vprašanje, katera „zaščitna“ sredstva so predpisana, ker izbrane sorte rastlin brez teh dodatkov preprosto ne uspevajo. Toliko o vrzeli v pogovoru. Več

  • Stanje sveta

    Zeleni mostovi v Sloveniji. Prispevek gospoda magistra Janeza Černača v pismih vsebuje skrb zbujajoče podatke o statistiki smrtnih žrtev iz prometa med živalmi od leta 2011 in 2015. Avtor tudi ugotavlja, da v Sloveniji ni nobenega zelenega mostu in da jih celo ni v nobenem projektu. Moramo si avtorjeve številke o registriranih pokončanih živalih v samo petih letih še enkrat predočiti: 26.498 srnjadi, 706 jelenjadi, 499 divjih prašičev, 47 gamsov, 36 damjakov, 17 muflonov, 4.517 lisic, 2.238 jazbecev, 2.638 poljskih zajcev, 1.970 kun belic, 169 kun zlatic, 64 vider, 42 medvedov, 26 divjih mačk, 6 volkov, 8 šakalov in en ris. O številnih malih živalih kot žrtvah prometa niti ni podatkov. Več

  • Izsiliti privatizacijo

    Da ne zgubljam prostora v tem zapisu: »reformo« zdravstvene dejavnosti terjajo tisti, ki želijo dokončno pokopati javno zdravstvo in javni interes v njem! Reforma ni potrebna, potrebno je le odpraviti anomalije, privatizacijo, odklone potrebnega ravnanja, korupcijo, zagotoviti red in zaostriti odgovornost vodilnih. Več

  • Orbán razklal slovenske Madžare

    Tednik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Népújság nikomur ne onemogoča pravice do odgovora, popravka ali pojasnila. Uredništvo je vselej bilo in je odprto za pobude, mnenja in odzive bralcev oziroma civilne družbe in zagotavlja prostor tudi nenaročenim prispevkom, pismom bralcev. Ne drži, da lahko „od politikov svoja stališča objavlja le predsednik madžarske skupnosti, torej Horváth in uradni poslanec madžarske manjšine v slovenskem parlamentu”, kot je na osnovi enostranske informacije - brez tega, da bi se o zadevi informirali tudi v uredništvu Népújságá - zapisano v članku. V Obvestilu bralcem, ki ga netočno in zavajujoče označujete za ”nezakonito in neustavno” smo zapisali, da zaradi tendence, ki se je izoblikovala (z odzivi na članke s strani članov narodnostnih svetov poskusi vsiljevanja in reguliranja vsebine časopisa), v prihodnje ne objavljamo nenaročenih prispevkov v politične organe izvoljenih predstavnikov v takšnih političnih temah, za katere so politikom na voljo drugi forumi (seje, tiskovne konference itd.). Sodišče obvestila ni razveljavilo. Več

  • Orbán razklal slovenske Madžare 

    Predsednik PMSNS in hkrati poslanec madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru, Ferenc Horváth, je za tednik Mladina dne 12. 4. 2019 (stran 27) v članku z naslovom »Orbán razklal slovenske Madžare« izjavil (citat): »Horváth nam je v odgovoru večkrat poudaril, da naj bi Kovács kot vodja izpostave INV v Lendavi v zadnjih letih na različne načine poskušal diskreditirati tako našo skupnost kot tudi ostale zavode, ki delujejo v korist madžarske narodne skupnosti.« Ostro zavračam podtikanja Ferenca Horvátha, da naj bi kot sodelavec delodajalca, Inštituta za narodnostna vprašanja, pošiljal na (citat Ferenca Horvátha) »različne naslove, tako posameznikom, kot članom našega sveta, državnim organom in drugim funkcionarjem« prijave in dopise. Nikoli kot sodelavec INV ali kot vodja Enote INV v Lendavi nisem posredoval nobene prijave, nobenega dopisa. Svojo državljansko dolžnost sem na podlagi pravnih predpisov Republike Slovenije opravljal kot kritični državljan madžarske narodne skupnosti ali pa kot s strani madžarskih volivcev izvoljeni član (svetnik) Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik - Dobronak. Več

  • Rubikon je prestopljen

    Odziv Madžarske veleposlanice Edit Szilágyiné Bátorfi na vašo naslovnico in kasnejše pismo Slovenskemu zunanjemu ministrstvu me spominja na neke druge čase, na čase, ko se je podobno odzvala JLA pa še kdo drug. Danes je leto 2019, tega res nisem pričakoval, a kaj ko gre za Madžarsko in njeno vlado, kako je tam, tudi vemo, vse v rokah vlade Viktorja Orbána. Tu v Republiki Sloveniji ima svoje medije, to so Demokracija, Nova24TV in številni lokalni mediji blizu SDS-ja. Burno pa je bilo konec tedna na MMC-ju RTV Slovenija, skoraj 900 komentarjev – nekateri tako „čudni“, kot da so dežurali na „štabu“ SDS-ja na Trstenjakovi.  Več

  • Rubikon je prestopljen

    Spoštovani! Več

  • Rubikon je prestopljen

    Čestitke za karikaturo Orbana in čestitke tudi za »opravičilo« avtorja, ki ne bi moglo biti bolj posrečeno sestavljeno! Skrajno ogorčen sem, da njegova (Orbanova) klečeplaznica, tako imenovana veleposlanica in ta ne-entiteta ZAHTEVA, naj država Slovenija ukroti Mladino kot v najžlahtnejši tradiciji najtemnejših komunističnih časov. Očitno so izgubili stik z resničnostjo in menijo, da lahko ukazujejo drugi državi. No, skrajni čas je že bil, da ta madžarski diktator dobi svoje, morda suspendiranje njegove tolpe iz Evropske ljudske stranke s 190 glasovi za in tremi proti še ni bilo dovolj. Rad bi poudaril, da je veliko Madžarov, ki podpirajo Slovenijo in se jim globoko gnusi manipulativno vmešavanje Orbana in njegovih pajdašev v slovenske zadeve, da bi svojemu somišljeniku v Sloveniji pomagali na oblast. Vesel sem, ker vidim, da jim ne uspeva. Zdaj smo mi na vrsti, da jim na evropskih volitvah 26. maja letos zadamo povračilni udarec (upam, da to niso samo pobožne želje). Več

  • Rubikon je prestopljen

    Pozdravljeni, Oglašam se vam, da bi se vam zahvalil za vaš prispevek k svobodi govora, ko ste na naslovnici Mladine objavili karikaturo z Viktorjem Orbanom. Hvala za drzen odgovor madžarski veleposlanici, ki se je skupaj s celotno madžarsko vlado milo povedano odvadila demokratičnih odnosov. Kritično razmišljanje v moji domovini izumira in čeprav vašega tednika ne poznam (o tej izdaji sem bral na še vedno neodvisnem madžarskem novičarskem spletišču 444.hu), si želim, da bi na Madžarskem imeli več takšnih medijev. Več

  • Karierni heroji

    V kolumni z dne 5.4.2019 avtor nekaj prostora nameni projektu Postopkovna pravičnost, ki ga za vse osebe, ki stopijo v stik s slovenskimi sodišči, pripravlja Vrhovno sodišče RS. Veseli nas, da je avtor v besedilu prepoznal pomembnost omenjenih aktivnosti. Ne drži pa podatek, da je Vrhovno sodišče za spletno stran namenilo skoraj dvesto tisoč evrov. Vrednost spletnega mesta nasodiscu. si, o katerem je govora, je namreč 36.441 EUR. Več

  • Internacionala sovraštva

    Novinarju Juretu Trampušu se je v članku Internacionala sovraštva, v katerem razkriva mednarodne povezave slovenskega gibanja Generacija identitete, zlasti z avstrijskimi identitarci, zapisala izjava, ki je za levo-liberalni medij skrajno nenavadna. In sicer, novinar ugotavlja, da ima gibanje v Sloveniji tri podružnice: v Ljubljani, Mariboru in Velenju, ob slednjem pa se obregne: „Kar je ironično, saj brez priseljevanja tujcev (poud. J.D.) tega rudarskega mesta ne bi bilo“. Glede na to da tudi sama sodim med velenjske „tujce“, saj sem v tem rudarskem mestu, iz katerega prihaja tudi novinar Trampuš, odraščala kot pripadnica t.i. druge generacije v 80. in 90. letih, me je nekritična uporaba te kategorije s strani Mladininega novinarja kot ideološko nevtralne izzvala k temu, da opozorim, da je uporaba kategorije „tujci“ za državljane_ke nekdanje Jugoslavije, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih republik pred 25. junijem 1991, ne samo pravno-formalno napačna, temveč je predvsem v službi reprodukcije ideološkega konstrukta o vzpostavitvi slovenskega „državljanskega telesa“ (če uporabim MNZ-jevski diskurz) v začetku 90ih let. Več

  • Stanje sveta

    Slovenija ima v svetovnem merilu izjemno bogato in pestro naravo predvsem zato, ker je na takem geostrateškem položaju, saj leži na stičišču panonskega, alpskega, dinarskega in mediteranskega sveta. Na naši državi s komaj 0, 004 odstotka površine planeta živi več kot en odstotek vseh znanih živih bitij na našem planetu. Bogastvo biodiverzitete se kaže v tem, da je bilo že pred leti pri nas določenih več kot petindvajset tisoč vrst živečih bitij, med katerimi je vsaj devetnajst tisoč živalskih vrst. Endemičnih vrst je vsaj osemsto petdeset, od tega jih več kot tristo živi v našem kraškem podzemlju. Tako bogata naravna dediščina obvezuje nas in še vse bodoče rodove, da jo varujemo in ohranjamo. Začnimo pri lastni glavi in pred svojim pragom! Več

  • Cerkveno priznanje

    Konec marca 2019 se je papež Frančišek mudil v Maroku. V okviru svojega obiska je govoril o različnih stvareh, med drugim je omenjal migrante, krivoverstvo, versko svobodo ter širjenje cerkve. Več

  • Opravičilo

    Velecenjena madam veleposlanica republike Madžarske, prejmite moje iskreno in globoko opravičilo za nesramno in popolnoma neresnično upodobitev vašega predsednika gospoda Orbana na naslovnici Mladine, ki je pri vas upravičeno povzročila zgražanje in žalost. Več

  • Razrast fašizma

    Pred kratkim mi je pisanje o dogodkih, povezanih z drugo svetovno vojno (2SV), ponovno obudilo moj najbolj boleč spomin in sprožilo potrebo, da ga izlijem na papir. Moja teta in njena hčerkica sta bili v taborišču Jasenovac zverinsko umorjeni. Poznavanje dogajanj v Jasenovcu lahko pripomore, da se grozote 2SV ne bood več ponovile. Več

  • Zeleni alarm

    Naivno sem mislil, da sta interesa vzhodnega in zahodnega kapitala istovetna: ustvarjati njihovim lastnikom optimalni donos z upoštevanjem vedno bolj pomembnih okoljskih standardov. Pa me je sedanja slovenska izkušnja v Prekmurju poučila, da temu vendar ni tako: na zračni razdalji cca 70 km, od severneje ležečih Petišovcev proti jugozahodu v Rogaško Slatino sta dve kompletno različni, okoljsko odgovorni praksi; severno: vodonosnikom mineralne vode v globini več kot 2,0 km grozi izjemno nevarni hidravličnii »fracking«, (prenesen iz neposeljene arktične Kanade!); južno pa izviri iste vode v zdraviliške namene in s tem tudi za prosperiteto kraja Rogaška! Več

  • Marjan Šarec ne verjame v dobronamernost vprašanja Ljudmile Novak

    V širni slovenski politični javnosti, sploh pa v Državnem zboru, se nadaljuje slepomišenje okoli tega, zakaj premier Marjan Šarec ni sprejel povabila Antonia Tajanija in šel nagovorit Evropski parlament (EP). Več