Kastrirani maček kot simbol slovenstva

Berem (v Wikipediji, seveda): štajerski grb je tesno povezan s prvim koroškim grbom in najverjetneje skupaj izvirata iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije – panterja. Več

Pamflet

Spoštovani. Več

Volk dlako menja, narave pa nikoli!

Pred 37. leti, 20. maja 1984, je na osrednjem goriškem trgu, na Travniku, potekala množična Enotna manifestacija za pravice Slovencev v Italiji. Takratna goriška občinska uprava, s potuho skrajne desnice (neofašistov MSI, Lega nazionale in drugih) je ihtavo sprejela slovensko manifestacijo na »lastnem ozemlju«, saj naj bi pomenila nepotrebno provokacijo. »Nimamo nobenega predsodka do naših občanov slovenske narodnosti, saj živimo v demokratični družbi, v kateri je vsakdo svoboden, da se lahko izraža v svojem jeziku,« so trdili takratni občinski prvaki stranke takratne Krščanske demokracije in desnice, in se istočasno spraševali »ali je umestno javno provokativno izpostavljanje lastnih zahtev ravno »a Gorizia« (v Gorici), na trgu Vittoria (na trgu Zmage)?« Leta so minila, obrnila sta se stoletje in tisočletje, dospeli smo v leto 2021. Goriška desnosredinska občinska uprava z županom Rodolfom Ziberno na čelu, je pred kratkim zavrnila prošnjo za pokroviteljstvo nad prireditvijo »Pride parade - Parado ponosa«, ki bo 4. septembra potekala med Gorico in Novo Gorico, češ da »se ne strinja s provokativnim izpostavljanjem nekaterih spolnih izbir na račun drugih!« »Volk dlako menja, narave pa nikoli!«, pravi znani pregovor. Ponavlja se leto 1984, čeprav smo bili v tem skoraj štiridesetletnem obdobju v mestu ob Soči priča pravim revolucionarnim spremembam: razkroju Jugoslavije, samostojnosti Slovenije, padcu meje, skupnemu življenju v Evropski skupnosti, pridobitvi naziva Evropska prestolnica kulture 2025 za Novo Gorico (z Gorico), a tudi ponovnemu zaprtju meje, usihanju spletenih vezi … Predsodki vseh vrst pa žal ostajajo. Nestrpnost do drugačnih je v vsakem primeru obsodbe vredna, naj si bodo te razlike v spolu, v spolnih usmeritvah, v etnični in rasni pripadnosti, religiji ali jeziku. Več

Kastrirani maček, simbol slovenstva, ki to ni, čeprav bi želel biti

Berem (v Wikipediji, seveda): štajerski grb je tesno povezan s prvim koroškim grbom in najverjetneje skupaj izvirata iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije – panterja. Več

Odprto pismo zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik

Berem obsežno pismo zaskrbljenih zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra. Govor je o fenomenu, ko nekdo že kot sam pojav povzroča nesrečo. Na to je odločno odgovoril že pred več kot sto leti veliki Plečnik (ki ga z raznimi katedralarijami izrabljajo krogi iz okolja Zla). Plečnik je namreč za dunajski delavski okraj Ottakring sprojektiral sijajno stvaritev - cerkev Svetega Duha. Revolucionarna novost je bila uporaba železobetona. Mojster je genijalno uporabil možnosti novega gradbenega materiala. Nesrečne okoliščine pa so povzročile revolt v javnosti, in Plečnik se je umaknil! Ne le, da je zapustil Dunaj, kraj svojih uspehov, tudi tega, s čemer je prvi začel v Ottakringu, nikoli več ni ponovil. Njegov učenec ga je nekoč vprašal, zakaj je opustil svojo genijalno smer. Mojster mu je odgovoril: „Že od začetka je bila spotika...“ Pri neki drugi (primitivni) „spotiki“ je seveda iluzorno pričakovati dostojanstveni umik....  Več

Pravica biti točno to, kar si želiš biti

Spet so v očeh mnogih krivi drugi, samo mi ne. Več

Igra zastaranja

Spoštovani. Več

Odprto pismo zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik

Tudi nas, spodaj podpisane pedagoške delavce in delavke in druge zaposlene Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, zebe, mrzlo nam je v telo in dušo zaradi razmer, v katerih smo se znašli. In vsak dan nas huje zebe. Zmrazila nas je novica o dvajsetletniku, ki je naročil avtomatsko orožje, da bi se maščeval svojim sošolcem in učiteljem. Zmrazila nas je vest, da je mariborska dijakinja, ki jo obravnava sodišče zaradi mirnega protesta zoper zaprtje šol, prejela zastraševalno pismo z belim praškom. Zmrazila nas je skrunitev grobov na domžalskem pokopališču in zažig umetniške inštalacije na Cukrarni, v kateri so umirali naši veliki pesniki. Več

Čas za novega mandatarja

Grega Repovž je v uvodniku Mladine št. 18 zapisal: “Ta teden je postalo jasno, da je vlada Janeza Janše zavozila cepilno strategijo.” Mu pritrjujem. Štirideset let se poglabljam v resnice in “resnice” o cepljenju. Poznam težave in stranpoti, ki jih je znanost doživljala v svojih prizadevanjih za varnejši in boljši svet. Z razvojem prihaja do opuščanja neoptimalnih ali celo škodljivih rešitev ter do uveljavljanja novih, praviloma boljših. Pri tem farmacija služi. Proticepilska gibanja tudi. Na dolgi rok se tako ali drugače obelodani vse. Več

Živeti v nevarni državi

V 16. številki Mladine z dne 23.04.21 sem bral članek vašega (in našega) sodelavca Janka Lorencija (ki ga zelo cenim po odličnih prispevkih v Mladini) z naslovom Živeti v nevarni državi. Odlično! Dovolite mi v zvezi s tem člankom še nekaj mojih misli. Jaz že ves čas trdim (in to sem vam pisal že pred novim letom), da se Slovenija z janšistično vladavino vedno bolj pogreza v močvirje fašizma. In če sem takrat pisal, da smo že do kolen v tem močvirju, si upam danes trditi, da nam voda že teče v grlo. In to umazana, smrdeča in po gnitju zaudarjajoča voda!! Kar poglejmo, kaj vse počne ta oblastnik!! Kako je to mogoče? Mislim, da lahko čakamo res še na zadnji čudež – na volitve. O tem malo kasneje. Več

27. april 2021

Polemika med Draganom Petrovcem na eni strani in Alešem Bergerjem, posredno tudi z Vaskom Simonitijem v delu, ki se nanaša na spominsko tablo na šoli na Mostu na Soči, zahteva dodatno pojasnilo, pa ne le zaradi zmerjaškega nivoja zadnjih dveh omenjenih. Več

Policisti nad študente

Spoštovani. V prispevku z naslovom „Policisti nad študente“ novinarke Pie Nikolič je povzeto, da so policisti izrekali žaljivke, da so bili nasilni, da naj bi policisti neznanega študenta pred vhodom enega od blokov porinili na tla in mu na hrbtu zvijali roko, ter da so popisali študenta in mu niso podali pojasnil. Več

Ga je kdo videl

V sedanji poplavi novic se najde tudi kakšna taka, ki nam da misliti, še posebno, če je to dobra ideja za blažitev stiske in revščine. Izvedelo se je, da obdolženec velike goljufije z zemljišči noče odpreti pošte z vabilom na obravnavo. Kaj takega se še ni spomnil nihče med odraslimi Butalci ob vseh poštnih storitvah v zgodovini, pač pa je to izumil šele sedaj visoko šolan advokat. Otroci se skrijejo tako, da zamižijo, če ga kaj ušpičijo, nekateri oblastniki pa zamižijo ob grehih prijateljev. Več

Javno pismo podpore Koroškemu radiu

Spoštovani minister dr. Vasko Simoniti, spodaj podpisani soustvarjalci kulturnega življenja na Koroškem izražamo zaskrbljenost in nestrinjanje z zavrnitvijo sofinanciranja programskih vsebin Koroškega radia v letu 2021, ki jih je radijska postaja prijavljala pod projektom Koroški razgledi. Več

Kdo so heroji današnjega časa?

V članku o rimski razstavi se je v besedilo čisto po tihem in gotovo ne nalašč pritihotapila majhna napaka. Giulia Ferraci je bila navedena kot ena od kustosinj razstave Večje od mene. Kustosinja razstave, ki je zasnovala njen koncept in izbrala umetnike, je Zdenka Badovinac. Ferracijeva pa je kustosinja sodelavka, ki je vodila projekt s strani MAXXI-ja.  Več

Srce, roke in lopata

Stanka Prodnik piše, da so se razveselili, da bo gost oddaje Intervju ravno nekdanji sodelavec Mladine Ali Žerdin in to še na večer pred svetovnim dnevom tiska. Sredi aprila je namreč bilo (tudi) v Mladini objavljeno javno pismo upokojenih novinarjev in urednikov Dela z naslovom Ubranimo Delo, kjer so se zavzeli za uglednega komentatorja Janeza Markeša, ostrega kritika janšizma. »Odgovorni urednik naj bi iz že tiskane Sobotne priloge umaknil Markešev redni komentar aktualnega političnega dogajanja,« smo lahko prebrali. »Je bil urednik k temu od zunaj in politično prisiljen? Kakorkoli, časopis je doživel grobo (samo)cenzuro, za avtonomno, verodostojno novinarstvo nepojmljivo.« (O tej cenzuri in pritiskih je bilo prav tako nekaj govora v nedavni Tarči na TV Slovenija.) Zato smo tudi mi z zanimanjem čakali, kaj nam bo v pogovoru, ki ga je vodila Ksenija Horvat, o vsem tem razkril Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge, a nas je razočaral. Več

Srce, roke in lopata 

V kritiki intervjuja Ksenije Horvat z urednikom Sobotne priloge Dela Alijem Žerdinom sem zapisala, da je Ali Žerdin soglašal z umikom članka Janeza Markeša, torej z odločitvijo odgovornega urednika Dela Bojana Budje. Žerdin nas je opozoril, da ta trditev ni točna. Za napako pri opisovanju, kako je prišlo do ponovnega tiska Sobotne priloge brez umaknjenega članka Janeza Markeša, se Žerdinu opravičujemo. Več

Začetek sodne bitke

Spoštovani, v skladu s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka članka novinarke Lare Paukovič z naslovom »Nalog za izpraznitev prostorov na Metelkovi 6 razveljavljen – Začetek sodne bitke«, ki je bil 7. maja 2021 objavljen v tiskani in spletni različici revije Mladina. Več

Zakonska zveza med državo in Bogom

Dr. Maca Jogan je temeljito predstavila politiko rekatolizacije katoliške cerkve v Sloveniji. Toda še večji problem je rekatolizacija povezana z avtokratskimi težnjami in s tem v zvezi kršenje človekovih pravic, svobode medijev in drugih vrednot, ki veljajo v EU. O tem se je v EU zlasti razvnela razprava ob blokadi Madžarske in Poljske glede sprejema proračuna EU za naslednje obdobje in financiranje odpravljanja posledic krize zaradi covida-19. Zaradi vpogleda v ravnanje obeh držav je mogoče koristno spomniti na nekaj dejstev. Več

27. april, leto 2021

Aleš Berger je nesporen pesniški dar in občutek za barvitost jezika prepletel s slabimi nameni. Ker sem ob represivnem ravnanju trenutne oblasti s pogumnimi in ničesar krivimi dijaki spomnil na ravnanje okupatorja v Kragujevcu leta 1941 in na pesem »Krvava bajka«, mi pripisuje zblojeno hudobijo in hudobno zblojenost, totalno nespoštljivost do mladih žrtev, ob dogodkih v preteklosti pa še klavrni molk. Več

27. april, leto 2021

Dr. Dagan Petrovec konča svoj govor z besedami: »Če se vsemu temu v tem drugem in nam bolj domačem prostoru ne bomo zmogli upreti, ni dosti upanja na spremembe, ki bi prinesle mirno sožitje miroljubnih ljudi in jasne meje dopustnega vedenja.« Stavimo, da se stara celina, ki je v primerjavi z ostalim svetom kljub vsemu bolj obvladljiva in demokratična, tradicionalno modra in razvita in katere del je tudi Slovenija, kljub najlepšim namenom na papirju, 80 let po zmagi nad najbolj destruktivnimi sistemi in aktualno, po pandemiji, ne bo zares premaknila v za vse dobri smeri? Več

27. april, leto 2021

Doktor Dragan Petrovec, spominjam se vas z začetka leta 2019. Takrat sem v Sobotni prilogi Dela objavil članek z naslovom »Narodni heroji na pročeljih slovenskih devetletk«, ob katerem se vam je zazdelo potrebno, da mi med pismi bralcev odgovorite, očitajoč mi željo po brisanju zgodovine, revanšizem, omalovaževanje NOB, sodelovanje s kolaboranti in kar je še takšnih pridevkov iz nekdanjih orožarn. To ste storili z veliko podtikanja in zlonamernosti, kar ste še potrdili s tem, da ste ob ugovorih, ki ste jih dobili na svoje pismo (Alenka Puhar, Andrej Aplenc), klavrno obmolknili. Potem sem skoraj čisto pozabil na vas in se, kadar ste se kje prikazali, izogibal branju vaših izjav in dognanj —- do danes, 30. 4., ko sem na spletu slišal (in potem še v Mladini prebral), kaj ste 27. 4. letos govorili na protestnem zborovanju pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani. Rekli ste: »Ko oblast dvigne roko nadnje (mariborske dijake, op. A. B.), se moramo spomniti na čas, ko so enako stare otroke odpeljali na morišče in se je iz tega rodila ena najbolj pretresljivih pesmi, Krvava bajka Desanke Maksimović.« Saj nisem mogel verjeti lastnim ušesom! Kakšna zblojena hudobija, kako hudobna zblojenost! Več

Običajni dan najdaljšega leta

Spoštovani, vse od začetka epidemije na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in v okviru Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi skrbno spremljamo poročanje medijev o zdravljenju pacientov, delu zdravstvenih delavcev ter predvsem etičnih vidikih delovanja zdravstvenega sistema. Več

OF – osemdeset let kasneje

V Mladini, ki je izšla 30. 4. 2021, je bila na strani 6 v kolumni z naslovom »OF – osemdeset let kasneje« avtorja Vlada Miheljaka objavljena pomanjkljiva in zavajajoča navedba, iz katere nesporno izhaja, da naj bi bila na položaj direktorja Narodnega muzeja Slovenije nastavljena nekvalificirana oseba. Z objavo je bilo nedopustno poseženo v ugled in dobro ime direktorja Narodnega muzeja Slovenije dr. Pavla Carja. Navedbo, ki opušča znana dejstva z namenom dekvalifikacije direktorja in ustanove Narodni muzej Slovenije, dopolnjujemo in prikazujemo druga dejstva. Več

Kultura v mestu

Da, Janković, prestopnik vseh meja, (ne)omadeževani politični veljak, župan Ljubljane, z vrsto odprtih sodnih tožb, neskrupulozni bogataš brez pravega razloga … In s »simpatičnim«, v resnici ciničnim nasmehom, ki govori, da on lahko o vsem odloča, da je v resnici nedotakljiv, neoporečen, da zmore vse in vse lahko počne, kar se mu zljubi. Da mu je dovoljeno prav vse, brez možnosti priziva. Več

O cepljenju

V ponedeljek, 26.4.2021, sem bil pozvan na cepljenje za torek - na praznik Dan boja proti okupatorju. Sama sreča, da je bilo vreme slabo in da sem bil na praznik doma. Po glavi mi je sicer rojilo vprašanje, zakaj jaz? Star sem 29 let, nisem kronični bolnik. Slišal sem, da ljudje odklanjajo cepljenje z AstraZeneco, da cepivo ostaja in sem si mislil, da morda sem pa že na vrsti, saj sem vendarle prijavljen na treh različnih koncih že 4 mesece. Seveda bi bilo bolje, če bi bila prijava enotna, na enem mestu, s tem bi vsaj verjel, da imajo organizatorji nek delujoč sistem. Več

Kljub umiku spornega člena novela Zakona o vodah še vedno škodljiva

Ugotavljamo, da je novela Zakona o vodah kljub temu, da je vlada umaknila 4. člen spremembe, ki bi dopuščal gradnjo in izvajanje potencialno nevarnih dejavnosti na vodovarstvenih območjih, še vedno škodljiva. V sporni noveli zakona namreč ostaja člen (2. člen, vezan na 37. člen ZV-1), ki dovoljuje gradnjo objektov na območju priobalnega pasu rek, (presihajočih) jezer in morja, s čimer so ogroženi priobalni pas in podzemni vodonosniki, s tem pa še vedno tudi viri pitne vode. Več

Ducat umazanih

Nogomet ni več le najpomembnejša postranska stvar na svetu. Nogometno dogajanje, v katerem so zaustavili še večje apetite kapitala, kaže, da se da! Da je možno zaustaviti dogajanje, ki vodi v slabo. Če so se zbudili nogometni navijači in drugi akterji ter pokazali, da lahko tudi David zmaga proti Goljatu, se moramo zbuditi tudi potrošniki in drugi akterji, da bomo zmagali v boju proti globalnemu segrevanju, v boju proti uničevanju našega planeta. Več

Zgodovina na TV Slovenija

V rubriki TV smo pri opremljanju rubrike objavili fotografijo voditelja Igorja E. Berganta in zgodovinarja dr. Gorazda Bajca, za slednjega pa zapisali, da je zgodovinar dr. Eric Gobetti. Obema zgodovinarjema in bralcem se za napako opravičujemo. Več

Intervju Mitja Lenassi

Mag. Bojko Jerman, inženir arhitekture, je v svojem mnenju v pismih bralcev, objavljenem 15. aprila letos, med drugim izpostavil, da je vzrok slabega prezračevanja poslovnih in stanovanjskih stavb med drugim v tem, da »stroka na tem področju ni izdala obveznih razlag zakonskih aktov niti priporočil dobre prakse«. Več