• Išče se epidemiolog

    Trije prijatelji se peljejo v vlaku po čudoviti deželi, ko skozi okno opazijo ovco. Več

  • Je cepivo varno?

    Žalostno in nerazumsko je, da nekateri pograbijo neresnične podatke, jih nepravilno povežejo in iz njih napletejo sestavke, ki sploh ne držijo. Še hujši korak je, ko si take sestavke drznejo objaviti na spletnih omrežjih, kjer jih brez kritičnih premislekov vzame za svete množica brez kakršnegakoli predznanja iz molekularne biologije, ki bi jim lahko pomagalo uvideti, da gre za navajanje neresničnih dejstev. Zdi se mi škoda cenjenega časa strokovnjakov, kot sta dr. Roman Jerala in dr. Alojz Ihan, ki skušata s pojasnili pomiriti nastalo zmedo in škodo v prid cepivu proti SARS-CoV-2. Jasno je, da je objavljanje takih nesmislov, kot jih je objavil dr. med. Stanko Pušenjak na Facebooku, v komentarju o tem, kako naj bi cepivo proti SARS-CoV-2 povzročilo neplodnost pri ženskah, sramotno in nekoristno tako za stroko kot za širšo javnost. Dolžnost Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije je, da taka početja ustrezno opomni/kaznuje, saj je širjenje zavajajočih informacij in delovanje v nasprotju s stroko nedopustno. Samo na hitro napisano opravičilo v tem primeru po mojem mnenju pač ne zadošča. Več

  • Svoboda hupanja in izražanja misli

    Slovenija nosi zastavo v žalostni statistiki v umrljivosti za covid-19 med vsemi državami evropske zveze glede na število prebivalcev. Zakaj v naši državi različni zelo strogi ukrepi 'ne primejo'? Veliko modrovanja je že bilo o tem, sama pa izpostavljam naslednje: menim da zato, ker imamo vlado, ki nam že od vsega začetka le žuga, grozi s kaznimi, nas omalovažuje, deluje s pozicije moči, med nas bruha sovraštvo, nas nenormalno razdeljuje, saj če ne misliš tako kot vodja največje vladne stranke, si takoj ožigosan; iz govorjenja 'vladnikov ' veje« cinizem, čeprav je njihovo delovanje popolnoma nesistematično; med nas pošiljajo negativizem, ki nas duši. Več

  • Čas je za umik, poraz je tu

    Stranki SMC in DeSUS sta pred volitvami obljubljali, da ne bodo nikoli šli v nobeno koalicijo z SDS, ki bi jo vodil Janez Janša. No, in ravno to se je zgodilo. Danes se zgolj po devetih mesecih že kažejo rezultati tega sodelovanja, ko se vsakodnevno zmanjšujejo in napadajo osnovne demokratične pravice in norme. Brez njihovih glasov to ne bi bilo mogoče. Poleg tega se Slovenija druži z najbolj nedemokratičnimi režimi v Evropi in svetu. Zato sta ti dve stranki polno odgovorni za vse, kar ta vlada počne svojim državljanom, ki jih deli na naše in vaše. Slovenija še nikoli ni bila tako razdeljena. Več

  • Najedanje pravne države

    V osnovi rešujemo spore na dva načina: zgrda in zlepa. Vzgib po prvem začutimo prej, vsajen je globoko v nas, udejanja se v fizičnem svetu in tvori del naravnega reda, ki pravi, da zmaga močnejši. Upremo se mu lahko le s priučenim naporom, vendar so koristi odrekanja uporabi sile brezmejne na področju človekovega duha. Obvarujejo skupnostne vezi, ki so temelj našega preživetja in največja primerjalna prednost naše vrste. Žrtev – odpoved materialnim dobrinam in fizični prevladi – je bila vedno cena za pridobitev naklonjenosti boga. Več

  • Najedanje pravne države

    V petek, 11. decembra, zvečer sem si šel malo pretegnit noge do Parlamenta, da vidim, kaj se dogaja s protesti. Spet je bilo policistov veliko več kot protestnikov in policijskih avtomobilov več kot protestniških. Spet so navdušeno ustavljali, popisovali in kaznovali te uboge ljudi v njihovih majhnih starih avtomobilih za vse mogoče prekrške in zločine. Policist iz marice je držal razvpiti 'rdeči enoprostorec' Jaše Jenulla na pločniku vsaj pol ure samo zato, ker se mu je – po ukazu njegovih novih nadrejenih – tako zahotelo. In sem pomislil, kaj vse je pripravljena početi ta kvizlinška sodrga, da se prikupi svojemu madžarskemu Vodji. In kako je postala Ljubljana v letu 2020 že za kakšen odtenek podobna Ljubljani v letih 1941–1945. Več

  • 11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Rdeče cone, slepe pege

    »S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) skladno z Zakonom o medijih objavljamo nasprotna dejstva, ki bistveno dopolnjujejo navedbe v objavljenem članku ’’Rdeče cone, slepe pege’’ dne 13. 11. 2020. MDDSZ domovom za starejše občane nudi vso potrebno pomoč. Izdelani so vsi protokoli, zagotovljena so sredstva za zaposlovanje dodatnih kadrov, za zaščitno opremo, za vzpostavljanje zunanjih rdečih con. Zagotovljene so zakonske in finančne možnosti za nagrajevanje zaposlenih. Več

  • 11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Kazenska odgovornost

    S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skladno z Zakonom o medijih objavljamo popravek komentarja urednika Grege Repovža naslovljenega »Kazenska odgovornost« z dne 13. 11. 2020, ki temelji na napačnih in pomanjkljivih dejstvih. Sistem izdajanja odločb o karanteni je v pristojnosti Ministrstva za zdravje, ki je pristojno in odgovorno tudi za določitev uporabe hitrih testov in ostala zdravstvena vprašanja v socialno-varstvenih zavodih. MDDSZ domovom za starejše občane nudi vso potrebno pomoč. Izdelani so vsi protokoli, zagotovljena so sredstva za zaposlovanje dodatnih kadrov, za zaščitno opremo, za vzpostavljanje zunanjih rdečih con. Več

  • Svoboda po madžarsko

    Za zagotovitev objektivne obveščenosti javnosti in v skladu z 42. členom Zakona o medijih vam pošiljamo v objavo naslednja pojasnila Policijske uprave Ljubljana v povezavi s člankom »Svoboda po madžarsko«, ki je bil objavljen v Mladini, št. 49. Več

  • Javno pismo predsedniku republike

    “Na splošnih volitvah sem bil devetkrat izvoljen, bil sem slovenski in evropski poslanec, predsednik parlamenta, predsednik vlade, že drugi mandat sem predsednik republike” ste povedali na enem od zadnjih intervjujev. “Prizadevam si, da sem predsednik vseh, da sem predstavnik skupnosti, ki je znotraj raznolika, razklana, ne želim razdvajati, temveč graditi mostove, sem steber stabilnosti.” Aha, steber stabilnosti, vendar brez želje, da bi bil moralna avtoriteta. Kako gre to skupaj? G. predsednik, če še niste opazili, se vam država, ki jo vodite in ste njen steber stabilnosti, ruši pred očmi. Rušijo se demokratični standardi, rušijo se temeljni postulati pravne države in institucije, ki jih morajo ti postulati uresničevati in braniti. Skoraj popolnoma se je zrušil ugled “male” Slovenije iz časov, ko je postajala polnopravna članica Združenih narodov, Evropske unije in Nata ter niza drugih svetovnih in evropskih združenj in organizacij. In kdo je (so) rušitelj(-i)? Že v nekaj intervjujih ste bili vprašani, da kot moralna avtoriteta ali pa steber stabilnosti poveste ime in priimek ali imena in priimke ter politične opcije, ki to počnejo pred očmi domače, evropske in svetovne javnosti. Pa saj to vas ne bi stalo nič, za to vas ne bi nihče tožil, pa še mandat se vam počasi izteka in vam ni potrebo biti tiho, da bi bili ponovno izvoljeni. V petek, 4. decembra, vam je, in vsem, ki so bili na sprejemu ob 30. obletnici odločitve za plebiscit, v vaši “ovalni dvorani”, to direktno povedala gospa Spomenka Hribar. Predsednik vlade Janez Janša, kot utelešenje rušilne organizacije SDS, je bil poleg vas, na dosegu roke. Več

  • Demokracija in rasizem

    Pred dnevi sem se odločil, da kupim tednik Demokracija. Čeprav daleč od simpatizerja desne politične opcije, me od časa do časa premaga radovednost in prelistam čtivo z najrazličnejšimi agendami; imej prijatelje blizu a nasprotnike še bližje, spoznaj različne plati medalje. tako nekako. Več

  • Pamflet

    Pamflet g. Bernarda Nežmaha je eden redkih, ki opozarja na povsem konkreten, a že povsem pozabljen primer lokalnih volitev 18. novembra 2018. Po 2 letih neodločanja namreč zadeva še vedno nima sodnega epiloga. Neodločanje najvišjih sodnih instanc pa kaže na katastrofalno sliko opravilne nesposobnosti vrhovnega slovenskega sodstva. V trikotniku Upravno sodišče nasproti Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru je pravna država z vladavino prava v celoti izpuhtela. Več

  • »Zahtevamo referendum«

    Državni zbor je sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za vojaške naložbe, za kar bo v več letih namenjenih 780 milijonov evrov, in sklep, da je referendum o tem zakonu nedopusten. Zanimivo je, da vladajoča politika noče omogočiti ljudstvu, da se izjasni o spornem zakonu. Ali ji gre ljudstvo na živce? Česa jo je strah? Ali se boji, da bo na referendumu pogorela? Ali čuti, da so ji štete ure? Ali nima v Sloveniji po 3. členu ustave oblast ljudstvo? In tisti, ki ima oblast, te v tem konkretnem primeru ne more izvajati! Ali še ima potem oblast? Če je nima, ali ni to v nasprotju z ustavo? Vladajoča politika, ki naj bi bila del ljudstva, se vedno bolj postavlja nad ljudstvo in mu krade oblast. Več

  • Opravičilo

    Spoštovani dr. Milček Komelj. Več

  • Pamflet 

    V današnji številki Mladine lahko v kolumni g. Nežmaha preberemo, da „Ustavno in Upravno sodišče po dveh letih še nista odločili  o pritožbi županskih in svetniških kandidatov, ki so vložili tožbe zoper volilni izid v Ljubljani in Mengšu zaradi zlorabe občinskih glasil v prid županu oz. zaradi suma uvoza volivcev, prijavljenih na fiktivnih naslovih. … Reč je sicer podobna burleski, saj Ustavno sodišče naloži Upravnemu, da naj najprej ono odloči, Upravno pa Ustavnemu, da naj predhodno presodi o protiustavnostih, in potem nobeno od njiju ne odloča.“ Prijazno bi vas napotil na odločitve Ustavnega sodišča, ki je o vseh volilnih zadevah glede lokalnih volitev v okviru svojih pristojnosti že odločilo: Zadeva Kovačič, Zadeva Šmarješke Toplice, Zadeva Zahteva upravnega sodišča. Več

  • Janša – novi evropski avtokrat

    Kot petarda je v slovenskem prostoru odjeknilo novo pismo slovenskega premiera evropskim voditeljem. Samo vsebino pisma je skoraj nesmiselno komentirati, tudi zato, ker se bodo z njo izdatno ukvarjali prav vsi k temu poklicani. Vrstijo se notranjepolitični odzivi, domača in tuja novinarska mnenja, kolumnistične sodbe, spletni izlivi državljanov. Prav nihče pa si zares ne postavlja nekega drugega vprašanja: zakaj, vragu, ravno pismo?? Več

  • Film tedna Izbrisana

    »Spoštovani Andraž Stevanovski, zahvaljujem se vam za vaš poduk o filmu Izbrisana in pogledu na tematiko, ki jo obravnava. A izbrisani niso bili fikcija, zato je prikazovanje tega dogajanja kot fikcija neustrezno. Sicer ne nasprotujem vašemu mnenju, nikakor pa se ne strinjam, da bi bilo karkoli cenzurirano. Namreč, če bi cenzura obstajala, potemtakem filma niti ne bi bilo (kaj pomeni cenzura mehkega etničnega čiščenja, o kateri govorite, ne razumem). Vsekakor pa se kljub svoji funkciji ministra za notranje zadeve ne bom odrekel pravici, da povem svoje (osebno) mnenje o slovenskem filmu. Več

  • Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Ali bralce sploh zanimajo volitve v zdravniški zbornici? Ali bodo rekli, da je to izključno zadeva zdravnikov in zobozdravnikov in da se jih to pravzaprav ne tiče? Pa ni ravno tako. Ni nepomembno, kdo bo pomagal kreirati zdravstveno politiko. V prvem krogu je sedanja predsednica Zdenka Čebašek Travnik dobila malo manj glasov kot drugo uvrščena zdravnica Tanja Petkovič in je zato izpadla iz nadaljnje »tekme«, največ glasov pa so namenili Bojani Beović, infektologinji, ki jo pogosto srečamo v medijih v vlogi vodje strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje. Več

  • Javno pismo: Le etičnost šteje

    »V 24 urah moram priti do cilja in se bom lahko vpisal v elitni klub izbrancev. Meni je ostala na razpolago do 24-ih ur še nekoliko manj kot ena ura. Kljub 23 urni poti, ki je bila za mano, kljub precejšnji izmučenosti, sem vedel, sem upal, da sem lahko prej kot v 24-ih urah na cilju. Trenutno so bili za to največja ovira krvavi žulji na obeh nogah, ki sem jih dobil v dežju čez smrekovško pogorje. Zato sem sezul čevlje ter v samih nogavicah začel teči proti izhodiščni točki svojega pohoda. Po 23-ih urah hoje sem tekel skoraj eno uro. Ne vem, od kje sem jemal moč. A je šlo. Toda na cilj sem pritekel slabih pet minut prepozno. Nisem se vpisal v knjigo, čeprav mi časa ni meril nihče drug kot le jaz sam. Nisem postal član kluba. Drugo leto bom poskusil znova«. Več

  • 20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Pisma bralcev

    Javno pismo ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju

    Spoštovani gospod minister, prof. dr. Vasko Simoniti, od marca, ko ste nastopili mandat, je področje kulture močno prizadela epidemija koronavirusa, dodatno pa ste ga prizadeli tudi z odločitvami na Ministrstvu za kulturo, ki ogrožajo živo kulturo, kulturno dediščino, strokovnost in avtonomnost delovanja organov odločanja in kulturnih ustanov. 1. Ogrožanje delavk in delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi Zaradi zavlačevanja pri obravnavanju vlog za status samozaposlenih v kulturi ogrožate eksistenco številnih prekarnih delavk in delavcev v kulturi. Ti so v času epidemije že tako v težkem položaju in brez zagotovila prihodkov, zato bi kot kulturni minister morali skrbeti zanje nadvse zavzeto in odgovorno. Z neizplačevanjem pogodbenih obveznosti ter dolgotrajnimi postopki izdajanja pogodb ogrožate kulturno in umetniško produkcijo, delovanje in obstoj številnih kulturnih organizacij in spet posledično tudi eksistenco sodelujočih. V nizu škodljivih potez, ki ste jih sprejeli, je tudi poziv nevladnim organizacijam z Metelkove 6 k izselitvi. Gre za organizacije, ki zasedajo prostore na navedenem naslovu legalno in legitimno, ter delujejo v javnem interesu in pomembno prispevajo k slovenski kulturi, umetnosti, raziskovanju in izobraževanju. Številne v svojih prostorih skrbijo tudi za specializirane knjižnice in hranijo dragocene arhive, ki so pomemben del naše kulturne dediščine. 2. Neupoštevanje stroke in strokovnosti Zaradi sprememb, ki jih uvajate v Pravilnik o strokovnih komisijah Ministrstva za kulturo, zmanjšujete avtonomnost in strokovnost teh komisij ter s tem ogrožate vrhunskost in demokratičnost kulturne in umetniške produkcije. Nižanje števila članov komisij na 3–5 (s trenutnih 5–7), vključevanje predstavnikov ministrstva (do dva predstavnika ministrstva, kar v primeru 3-članske komisije pomeni večino glasov) ter oblikovanje komisij ne na osnovi javnega razpisa, pač pa na povabilo ministra, ne zagotavljajo učinkovitejšega in strokovnejšega dela komisij, temveč predvsem odpirajo možnosti za politične odločitve. Več

  • Nemoč

    Prepričana sem, da bi v Sloveniji širjenje virusa obvladali, če bi nekatere ukrepe sprejeli pravočasno in ne čakali, da naši politiki pospravijo svoje počitniške hiše v bližnjih državah. Če so konec poletja strokovnjaki ugotavljali, da se je največ virusa prenašalo na zasebnih druženjih, bi jih morali nemudoma prepovedati in ne pustiti, da se je število dnevno odkritih okužb postoterilo. Več

  • Umetnost je provokacija

    Ljudje (si) radi razlagamo vedenje drugih, še posebno takrat, ko je to za nas pomembno. Razlagamo si njihova čustva, izjave in ravnanja ter velikokrat tudi razloge zanje. Lahko smo dobronamerni, a vseeno vnašamo v presojo svoje poglede in stališča ter se motimo. Še najbolj se približamo resnici, če povprašamo človeka, ali skupine ljudi, ki so nas z vedenjem »vznemirili«, kaj nam želijo sporočiti z njim. Več

  • Pankrti in drugi otroci

    Uradna slovenska katoliška cerkev je prejšnji teden sporočila, da bi morali ljudi, ki aktivno nasprotujejo predsedniku vlade Janezu Janši, »kazenskopravno« preganjati. Takšno sporočilo verske skupnosti se zdi prav grozljivo nenavadno, pa sploh ni, če ga umestimo v znani slovenski zgodovinski kontekst. Več

  • Uredništvo

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Pisma bralcev

    Desant na Metelkovo, 2.0

    V članku z zgornjim naslovom smo napačno navedli, da je poslanec Zmago Jelinčič svoje poslansko vprašanje v zvezi z Metelkovo 6 naslovil na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Seveda ga je naslovil na vlado, Zorčič pa ji ga je v skladu s predpisi le preposlal.  Več

  • Fašizoidna politika?

    Rekel je Kordiš „... so tudi mazači (med njimi)“. Seveda, v vsaki stroki so delavci, ki jim ne zaupamo kar tako - ne smemo jih pa kar imeti za mazače. Kordiš: izražaj se dostojno - mlad si še, poboljšaj se! Veš, obnese se. Več

  • Politika palice in korenčka

    Spoštovani. Več

  • Luksuz na Rožniku

    Odziv Zavoda RS za varstvo narave na članek z naslovom Luksuz na Rožniku: Več

  • Luksuz na Rožniku

    Novogradnja v Krajinskem parku Že podnaslov sestavka pove, za kaj pri obravnavani investiciji gre. Vendar »novogradnje« na tej lokaciji niso dovoljene. Niti stavb, niti »gradbeno-inženirskih objektov« (cest in podobnega). Nerazumljivo je, kako je mogoče, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdajal soglasje za novogradnjo, saj tudi varovalni Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (U.L. št. 78/2015) novogradenj na lokaciji ne dovoljuje. Nadzor nad izvajanjem odloka (36. člen) opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in drugimi predpisi. Več

  • Zelenjavna juha namesto mesa?

    »Visokotehnološki« izdelki z rastlinskimi beljakovinami naj bi spominjali na mesne jedi, zlasti na jedi iz rdečega mesa. »Zrezki« iz soje so bili predstavljeni že pred več kot pol stoletja (1968) na konferenci o rastlinskih virih beljakovin za prehrano v Stockholmu, a se od takrat niso široko uveljavili. Visokotehnološki izdelki zahtevajo temeljito industrijsko obdelavo, z znatno uporabo tehnologije in energije in tako ta predelava ni prav trajnostna. Medtem so, zlasti v Evropi, nastali pomisleki in zadržki v zvezi z uporabo soje. Na evropskem tržišču soja pretežno izvira z območja Amazonke, velik del jo je gensko manipulirane, kar omogoča intenzivno rabo herbicidov. Izdatna raba herbicidov škoduje biotski pestrosti kopenskih in vodnih organizmov na širokem območju. In ne nazadnje, južnoameriško zagotavljanje soje za našo živinorejo pospešuje nasilno spreminjanje gozdov v njive in posledično v opustošena območja. Več

  • Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

    V navedenem članku ste na začetku zapisali ,,V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja’’. Ne vem, kako se vam je zgodilo, da ste s tega seznama ,,pozabili’’ na pripadnike črnogorskega naroda, ki jih je v Sloveniji po različnih ocenah od štiri do šest tisoč. Če upoštevamo, da v Sloveniji živi praktično četrta generacija Črnogorcev po rodu, je ta številka lahko večja. Za nepoučene bi omenil, da je črnogorski jezik bil priznan s strani Kongresne knjižnice v Washingtonu in mu je bila dodeljena koda CNR ISO 639. Tako je svetovalni odbor ISO-ja za kodifikacijo jezika ne le priznal obstoj črnogorskega jezika, temveč je tudi potrdil, da ni različica srbskega jezika. Več