Skoči, pet!

Najprej pohvala Mladini in njenemu novinarju, ker sta dregnila v osje gnezdo, v ocenjevanje šolske športne vzgoje (Skoči, pet!, 30. nov. 2018). O tem vprašanju je bilo v zadnjih tridesetih letih že veliko napisanega. Vrsta področnih strokovnjakov se je zavzemala za humanizacijo tega šolskega predmeta, ta pa se pokaže v prvi vrsti v načinu ocenjevanja. Žal ideologi šolske športne vzgoje in pristojna šolska oblast še kar naprej trmasto vztrajajo pri petštevilčnem ocenjevanju tega predmeta. Največkrat ocenjevanje tega predmeta zagovarjajo zgolj zaradi tega, ker v šoli ocenjujejo tudi druge predmete. Takšno stališče je formalistično, birokratsko in daleč od vsestranske strokovne osvetlitve vprašanja. Športna vzgoja je namreč posebno vzgojno-izobraževalno področje, ki terja posebno vzgojno strategijo. Del te pa je tudi ocenjevanje. Pričujoči odziv se nanaša predvsem na osnovno šolo. Žal uredniška omejitev prostora ne dopušča poglobljene osvetlitve tega vprašanja. Več

Pamflet

V članku je opisan primer okoljsko problematičnega umeščanja v prostor na območju Ljubljane, ki lahko ogrozi vodne vire glavnega mesta. Gre za zbirni kanal, s projektno oznako C0, za fekalne odplake s širšega zaledja Ljubljane, ki jih načrtovalci vodijo preko vodovarstvenega območja, v bližini vodnega zajetja Kleče. Proti temu je zadnje čase v javnosti objavljeno veliko ugovorov, predvsem iz bojazni, da kakršna koli kanalizacija za fekalne odplake takega obsega preko vodovarstvenega območja nikakor ne bi smela potekati. Ugovori odločujočih pri projektu so, da je načrtovanje te gradnje staro, in torej »verodostojno«, opravičevanje župana pa, da je načrt bil potrjen še pred obdobjem njegovega županovanja. Tudi pisec prispevka omenja, da naj bi bil načrt (oziroma vsaj ideja?) star že 40 let. Več

Intervju: Samo Fakin

Primarni pediatri se pridružujemo apelom gorenjskih, mariborskih in celjskih kolegic in kolegov družinske medicine in jih v njihovih zahtevah po odpravi nepotrebnih administrativnih obremenitev iz naših ambulant povsem podpiramo. Primarni pediatri skrbimo za petino državljanov Slovenije. Naše poslanstvo je primarna preventiva, torej ohranjanje zdravja otrok in mladostnikov ter zgodnje odkrivanje znakov bolezni, tako da jih lahko pozdravimo brez posledic. Žal pa otroci in mladostniki, ki so na papirju naše največje bogastvo, v vsakdanjem življenju postajajo žrtve vse bolj neurejenih razmer. Te se kažejo na številnih področjih družbe – v zdravstvu, izobraževanju, (ne)zaposlenosti njihovih staršev in za razvito državo nedopustno velikem deležu revnih. Njihove in njihovih staršev stiske se odražajo v naraščanju tako telesnih kot duševnih bolezni pri njih in tako večajo naše vsakdanje obremenitve. Več

Intervju: Quim Torro

Štirje politični zaporniki in borci za neodvisnost Katalonije že 17 dni gladovno stavkajo. Eden izmed njih je zaradi zdravstvenih težav moral biti premeščen v bolnišnico. Vsi štirje so že več kot leto dni v priporu in so se odločili za gladovno stavko, da bi od Ustavnega sodišča - najvišjega sodišča v Španiji - zahtevali, da preneha odlašati z odgovorom na njihove zahteve po sodni zaščiti. V skladu s špansko zakonodajo je odziv na takšno zahtevo potrebno podati v roku največ 30. dni, v tem primeru pa je od prvih zahtev minilo že več kot eno leto! Ustavno sodišče tako zavlačuje z odgovorom, da bi preprečilo, da se na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naslovi zahteva za oceno, ali je prišlo do kršitve pravic teh zapornikov. Več

Praznik knjige za 1324, 92 evra

Spoštovani, ker se v zadnjem času v slovenskem medijskem prostoru in na socialnih omrežjih pojavljajo vprašanja v zvezi z izvedbo Slovenskega knjižnega sejma (SKS), v katerih mrgoli netočnih namigovanj na osnovi nerealnih predpostavk, podajamo organizatorji naslednje pojasnilo: SKS je naša najstarejša knjižna prireditev– njegov začetek sega v leto 1972 – in hkrati največja, saj ga v petih dneh obišče skoraj štirideset tisoč obiskovalcev, osem tisoč otrok in mladih, sodeluje več kot sto razstavljavcev, skoraj tisoč sodelujočih na več kot tristotih spremljajočih dogodkih. Pri organizaciji in izvedbi sodeluje več kot sto ljudi, ki prispevajo več kot tisoč petsto ur svojega dela. V svoji dolgoletni zgodovini je doživel veliko sprememb. Prvi štirje sejmi so bili na Gospodarskem razstavišču (GR), vsi naslednji pa v Cankarjevem domu (CD). Do leta 2003 so založbe v Veliki sprejemni dvorani (VSD) svoje knjige le razstavljale, niso pa jih mogle prodajati. Pred osmimi leti je bila ukinjena vstopnina, leto pozneje pa je bilo odprto tudi Drugo preddverje (P-2). Več

Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

Spoštovani, v zadnji Mladini (14. 12. 2018) je bilo objavljeno pismo gospe Eke Vogelnik. Gre za pismo, ki naj bi bilo odziv na izvrsten novembrski članek Vesne Teržan pod zgornjim naslovom, ki je bil posvečen Ajši Pengov, lutkovni umetnici, ki je pomembno zaznamovala razvoj lutkarstva v Sloveniji (in Bosni) v prejšnjem stoletju. Več

Menedžerska kriza

Spoštovani g. Samo Hribar Milič!
Hvala za vaš odziv na uvodnik z zgornjim naslovom. V njem ste se prepoznali ter v odgovoru na očeh javnosti pokazali vse, kar sem izpostavil: vzvišenost in nezmožnost normalnega sporazumevanja. Pozoren bralec je lahko opazil, da v uradnem odzivu v imenu ugledne institucije ne uporabite niti formalnih nagovorov, osnov bontona. Malce ste zmanipulirali podatke o Mladini, izpustili panogo (primerjave delate povprek, da dosežete bolj dramatičen učinek), primerjali Mladinine rezultate s kategorijo »mediji v mestu« (le kaj bi to bilo) … A ne mislim vam ugovarjati, ker je vaš opis medijske krajine v bistvu točen. Tisk je v velikih težavah, odgovora na tehnološke spremembe ne najde panoga v celoti (v svetovnem merilu), naklade polzijo navzdol. Naklada Mladini sicer nazaduje počasneje kot primerljivim medijem, a to ni dobra tolažba. Drži, da so plače na Mladini nižje od povprečja v panogi. Ne samo to: vsak evro trikrat obrnemo, zato vemo, kako naporno je tako poslovati. Lahko bi imeli bistveno boljše rezultate, če bi začeli delati bolj rumeno, če bi tako kot marsikateri drug medij dopustili hibridno oglaševanje (ki je sicer nezakonito), če bi avtorjem plačevali le prek avtorskih pogodb … A se držimo načel, ki jih zagovarjamo tudi v svojih člankih. Vse, kar ste navedli, g. Hribar Milič, in kar sem dodal sam, je javno znano in dostopno. Obstaja bistvena razlika. V nasprotju z vami ne kažemo s prstom na državo, ne govorimo, da so davki previsoki, ne dajemo zaposlenih v nič, ne govorimo o bogatih revežih, temveč se zavzemamo za uzakonitev višje minimalne plače, za dobro delovno zakonodajo, za uvedbo višjih prispevkov za zdravstvo, ki bodo solidarni, ne govorimo, da je za naše težave kriv javni sektor, itd. Verjamem, da vas je članek prizadel. Govori o tem, da aroganca sedanjega vodstva GZS – ki jo tako nazorno razkrije tudi vaš odgovor – škoduje menedžerjem in gospodarstvu. S pozdravi in dobrimi željami v prihajajočem letu,  Več

Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

Prispevek Vesne Teržan o slovenskem lutkarstvu bi rada dopolnila z nekaj svojimi razmisleki. Več

Menedžerska kriza

7. 12. 2018 je Grega Repovž v Uvodniku tednika Mladina izpostavil, da imamo opravka z menedžersko krizo, ki se kaže v njihovi družbeni neotesanosti, vzvišenosti, nezmožnosti sporazumevanja z delojemalci, nizki produktivnosti, krčenju plač in odpovedovanju kolektivnih pogodb, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) pa, da že desetletje vodijo neomikani in grobi ljudje brez vizije in sposobnosti širšega razmisleka. Ocena je ostra in žaljiva do menedžerjev in tudi do posameznikov na gospodarski zbornici, predvsem pa ne ponuja nobenih konkretnih argumentov. Moč svoje osti naslanja na eno izjavo, ki jo Mladina že nekaj časa secira, iztrgano iz konteksta, ignorirajoč vse argumente v zvezi z rastjo minimalnih plač in dodatnimi pojasnili same izjave. Ampak, o tem kdaj drugič. Tokrat poglejmo, kako zmotne in neosnovane so Repovževe ocene. 1. V Sloveniji smo imeli in imamo visoko razvit socialni dialog v gospodarstvu. Smo med nekaj državami v EU, ki ima najmanj štrajkov in eno največjih pokritosti zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. Imamo 22 veljavnih panožnih kolektivnih pogodb, večina med njimi z razširjeno veljavnostjo, kar pomeni, da veljajo za vse zaposlene v panogi. Pri oblikovanju in sklepanju kolektivnih pogodb se razvijajo tudi konfliktne situacije in kratkotrajna pat razmerja, ko se zdi, da ni rešitve, vendar pa je do sedaj na koncu še vedno prevladal razum in odgovornost ter je bil sklenjen kompromis. Od kje Repovžu osnova za trditev o resnem nazadovanju socialnega dialoga, ve le on sam, ampak v času največje krize slovenskega gospodarstva so sistem kolektivnih pogodb in socialni dialog lahko ohranili le menedžerji, ki so bili sposobni empatije in sodelovanja in ki so ohranili, ne pa izgubili intelektualni potencial. 2. Repovž tudi ocenjuje, da se omejenost menedžerske elite kaže v nizki produktivnosti slovenskega gospodarstva. In za to ne navede nobenega argumenta. Mogoče izhaja iz Mladininega poslovnega modela, ki je iz nekdaj uspešne blagovne znamke pripeljal družbo na rob uspešnega poslovanja. Dodana vrednost na Mladini je v 10 letih upadla za 23 %, prihodki na zaposlenega za 66 %, znižali so stroške dela, tako, da so plače na Mladini za 15 % do 40 % nižje kot pri konkurenčnih medijih v mestu in v njihovem tržnem segmentu. Če se bodo plače v Sloveniji res povečale za 8 %, bo Mladina zašla v globoke rdeče številke. Več

Je Merc določil pravo mero?

Zadnje dni smo v medijih lahko brali o primeru gospoda Merca, sedaj že upokojenega ravnatelja OŠ Prule. Novica vsekakor ni ostala neopažena, med ljudi je vnesla nemalo čustvenih odzivov, predvsem pa, kar je bolj pomembno, upravičeno zaskrbljenost. Upam si trditi, da predvsem zaskrbljenost nad obstoječo zakonodajo. Menim, da je napočil kritičen trenutek, da šolske oblasti pošteno zavihajo rokave in se posvetijo tej pereči problematiki. Na pristojnem ministrstvu so predolgo molčali. Več