Plavanje v hangarju

Opozorilo o nepravilnosti članka v Mladini V članku »Plavanje v hangarju« je navedenih par napačnih dejstev glede projekta Ilirija. Več

Plavanje v hangarju

Bernard Nežmah v kolumni Plavanje v hangarju, ki je bila v časniku Mladina objavljena 2. avgusta 2019, med drugim omenja tudi urejanje vrtičkov na Brodu ter plaže na Savi; zaradi objektivnega obveščanja bralcev vam v nadaljevanju podajamo dodatne informacije o obeh temah. Več

Plavanje v hangarju

Vezano na vaš članek »Plavanje v hangarju«, avtorja Bernarda Nežmaha, objavljen v Mladini dne 02.08.2019, ugotavljamo napačno navedena dejstva o projektu Ilirija, zato kot projektantska skupina Elea iC podajamo pojasnilo in prosimo za objavo pravih dejstev: Plavalni center Ilirija, ki ga trenutno projektiramo, bo sodobno plavalno središče z osrednjim pokritim olimpijskim bazenom. Projekt je v širšem javnem interesu, saj bo z izgradnjo vzpostavljeno sodobno urejeno plavalno središče. Gre za gradnjo pokritega olimpijskega bazena s tribunami, v celoti skladno z mednarodnimi standardi za tovrstne športne objekte in prireditve. V sklopu Plavalnega centra bo urejen tudi vadbeni bazen dimenzij 20 m x 25 m, tri manjše športne vadbene dvorane ter prostori za spremljajoče športne aktivnosti. Več

Krivica v Zagrebu

Neznanemu avtorju Anonimnemu avtorju ali avtorici, ki se je pod tekst z naslovom Krivica v Zagrebu podpisal/a kot Stanka Prodnik, bi želela povedati, da se s povodom za tekst, češ da bi bilo prav, da bi RTV Slovenija ohranil dopisništvo v Zagrebu, strinjam, a je tekst žal, na svojo škodo, podkrepil ali podkrepila z drugim delom. Več

Zamenjava obstoječe celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani

Univerza v Ljubljani kot največja slovenska visokošolska in znanstveno-raziskovalna inštitucija v letošnjem letu 2019 praznuje stoletnico obstoja. Veljalo bi omeniti tudi leto 1619, ko so jezuiti začeli s posameznimi višješolskimi kurzi (studia superiora). Danes je na njej vpisanih skoraj 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5800 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. 100. obletnico letos praznuje tudi Univerza v Poznanu na Poljskem. Več

Knjižnice in knjigarne: sovražnice ali zaveznice

Lara Paukovič se v članku Knjižnice in knjigarne: sovražnice ali zaveznice, sprašuje, ali knjižnice pozitivno ali negativno vplivajo na prodajo knjig in pri tem trdi, da je raziskava Knjiga in bralci 5 pokazala pozitivno povezanost nakupovanja in izposoje knjig, češ da je med obiskovalci knjižnic tudi največ kupcev knjig. Več

Boj za duše

V članku „Boj za duše“, ki je bil objavljen v prejšnji številki Mladine, sem zapisal, da izobraževanja psihologov izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; ti kadri nato lahko na Medicinski fakulteti izvajajo specializacijo za klinične psihologe, ki so usposobljeni za izvajanje psihoterapije. Poleg ljubljanske pa psihologe po dvostopenjskem bolonjskem sistemu izobražuje tudi mariborska Fakulteta za filozofijo, na kateri deluje oddelek za psihologijo pod vodstvom doc. dr. Bojana Musila; profesorjem omenjenega oddelka in vsem, ki sem jih z nehoteno izključitvijo iz prvotnega članka prizadel, se opravičujem.  Več

Tihi relikti komunizma

Od najboljših terjamo popolnost. Dr. Nežmah je doktor družboslovnih znanosti in uveljavljen novinar. Če od koga, potem od takšnih izobražencev terjamo vzorčno pisanje. Več

Vreči delo s piedestala

Grega Repovž se je lotil zanimive teme, kako Plačano delo vpliva na naše življenje in življenjsko okolje. Sprememba obstoječega vzorca bo zelo zahtevna in ni pričakovati, da bi se lahko zgodila kaj kmalu. Saj se še bolj enostavne stvari spreminjajo zelo počasi in postopoma. Krive temu so naše obstoječe navade prebivalcev, navade delodajalcev in navade političnih strank, da pri svojem ravnanju dajejo prednost strankarskim pred javnim interesom. Zato me veliko bolj zanima, kako zmanjšati nepotrebno plačano in neplačano delo in s tem zmanjšati njegov slab vpliv na okolje. Več

Intervju: Andrej Bertoncelj, minister za finance

Minister Andrej Bertoncelj je v intervjuju kar trikrat omenil boj proti »socialnim goljufijam«. Ker napoveduje, da bo s tem ukrepom zakrpal proračunski izpad zaradi povišanja plač tistim, ki spadajo v najvišje plačilne razrede, me zanima, kaj to sploh pomeni. Vse, kar doslej vemo o »socialnih goljufijah«, je tole: ko so jih začeli omenjati predstavniki ministrstva za delo (družino itd.), smo dobili zmanjšanje socialnih pravic, rubljenje dediščin potomcem pokojnih socialnih upravičencev in razsulo na centrih za socialno delo zaradi enotnih evidenc in reform. Vse to v imenu preprečevanja »socialnih goljufij« in aktiviranja prejemnikov socialnih pomoči – ti so edini sloj, za katerega se predpostavlja, da so raje doma v revščini kot pa da bi delali in so zato kolektivno sumljivi (če pa ste iz SDH in za 11.000 evrov sedite doma, seveda ne spadate v to kategorijo, saj niste revni). Več