Prihodnost

Grega Repovž je spomnil novo prihajajočo vlado na škodljivost in nesmiselnost dosedanjega razvoja prometne infrastrukture. To je hvalevredno zlasti zato, ker je do sedaj v medijih na to opozarjala le kritična javnost, ne pa novinarji. Nasprotno, novinarji so večinoma imeli veliko razumevanje za reševanje zastojev in slabe pretočnosti v cestnem prometu. Samo dva primera. Koroško mladinsko iniciativo za izgradnjo avtoceste so slavili kot velike zaslužne junake, nobeden se pa ni spomnil, da bi opozoril, da ima Koroška tudi železniško progo in njene možnosti za opravljanje prevozov. Drugi kričeč primer je medijsko navijanje za dodatne vozne pasove na ljubljanskih vpadnicah, kot da še nikoli niso slišali, da bi to samo vzpodbudilo še povečanje cestnega prometa. V zvezi s tem trdijo, da je javni promet premalo razvit in zato ni možno preusmerjati prevoza z osebnimi avtomobili na javni cestni in železniški promet. Javni promet se bo lahko veliko hitreje razvijal, če bo imel zadosti potnikov in če se bodo odpravljala ozka grla v železniški infrastrukturi. Včasih so velika podjetja imela za svoje delavce organiziran lastni avtobusni prevoz. Če bi bila okoljsko osveščena, bi ga organizirali ponudi Kropivnik, Ljubljanaovno. Več

Prihodnost

Da, Grega Repovž, naša (slovenska) prihodnost je usodno povezana z vprašanjem, ali nam bo z večdesetletno zamudo le uspelo vključiti se v sodobne železniške (in tudi druge) povezave s soseščino in z vso Evropo. Več

Odprimo Bežigrajski stadion!

Letos mineva 150 let od Plečnikovega rojstva. To naj bi nas navdajalo s slovesnim občutjem, še posebej zaradi lanskoletnega vpisa »Del Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka« na Unescov Seznam svetovne dediščine. Namesto tega pa nas skrbi dejstvo, da je tudi pomembna stvaritev tega svetovnega arhitekturnega mojstra že leta žrtev partikularnih zasebnih interesov, ki nam krojijo mestno okolje. Več

Osemkolesniki proti ljudstvu

Minister za obrambo M. Tonin je 11. maja 2022 s predstavniki organizacije OCCAR podpisal memorandum o soglasju k programu Boxer, v okviru katerega naj bi Slovenija za 343,43 milijona evrov kupila 45 oklepnikov tipa boxer. Stranke koalicije, Gibanje Svoboda, SD in Levica nasprotujejo temu poslu in pravijo, da bodo storile vse, da se ta nakup prepreči oz. odpravi. V zvezi z omenjenim nakupom se postavi vprašanje, ali ni nakup v nasprotju s slovensko ustavo. Več

Imeli so prav

Pravne zvijače so očitno vgrajene v najvišje pravne akte naše države, kar se še posebno nazorno dokazuje po zadnjih volitvah. Prejšnja oblast je zgubila volitve, vendar lahko še naprej opravlja nujne posle. Ob tem se lahko v nočeh brez spanja sprašujemo, katera so tako nujna opravila, da jih prejšnja vlada ni zmogla opraviti v dveh letih. Je to nakup osemkolesnikov, sprejem in uveljavitev več kot trideset novih zakonov, zamenjava številnih veleposlanikov, podarjeni milijoni za božjo pomoč, poleg nekaj stotnij že nameščenih svojih zvestih kadrov, še dodatno veliko novih na vodilna mesta v državnih podjetjih in ustanovah … Naši predniki so se menda v davnih časih odločali o ukrepih za svojo skupnost kar pod vaško lipo in brez vseh papirjev. Več

Popravek

V uvodniku z naslovom Tvegana Igra, Mladina, št.19, sem navedel, da je bil minister za finance Uroš Čufer v vladi Alenke Bratušek pred imenovanjem klasični poslovnež. Navedba ni točna: Čufer je makroekonomist, pred imenovanjem je bil med drugim tudi vodja analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije. Za napako se g. Čuferju in bralcem opravičujem. Več

Tvegana igra

Že dolgo ni nobena tajna, da je SD na levem političnem bregu na Slovenskem ena najbolj nezanesljivih strank, po mojem mnenju, predvsem po zaslugi dolgoletnega vodje poslanske skupine Matjaža Hana, ki se brez vsakega sramu in povsem neovirano brati, prijateljuje in za strankinim hrbtom sodeluje z največjimi parlamentarnimi nasprotniki (lahko bi dejal celo sovražniki). Istočasno je Matjaž Han že dolga leta glavni strankin komentator parlamentarnega dogajanja. Njegov prepoznavni znak je veliko govoriti in malo (ali nič) povedati. Grega Repovž je v kolumni opozoril na problematičnost M. Hana v novi vladi. Se bo kaj zgodilo? Ne verjamem! Spomnimo se kolumne V. Miheljaka (Mladina št. 43, 28. oktober 2021), v kateri avtor razgalja umazane rabote M. Hana. Reakcija Fajonove? Nič. Židanova reakcija (bil naj bi še vedno nekakšen strankin strateg)? Nič! Nasprotno, Han bo nagrajen z ministrskim foteljem. SDS, NSi in bataljon satelitskih strančic se lahko veselijo. Več

Že preizkušena formula

Člani Strokovnega sveta Prirodoslovnega muzeja Slovenije (prof. dr. Franc Janžekovič, mag. Matija Križnar, dr. Slavko Polak, prof. dr. Peter Trontelj, doc. dr. Al Vrezec, prof. dr. Boštjan Rožič) soglasno izražamo nestrinjanje s postopki Ministrstva za kulturo ob nesprejemljivem in strokovnem neutemeljenem spreminjanju Sklepa o ustanovitvi Prirodoslovnega muzeja Slovenije (Uradni list RS, sklep 1164., št. 54, stran 3508). Nestrinjanje se nanaša na spremembe 9. člena (Sklepa o ustanovitvi Prirodoslovnega muzeja Slovenije) o pogojih kandidatov za direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki ne zahteva več kandidatove naravoslovne izobrazbe, ki je po našem mnenju ključna. Menimo, da ima lahko imenovanje direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije brez ustrezne naravoslovne izobrazbe dolgoročne škodljive posledice za strokovnega vodjo te edine državne naravoslovne muzejske inštitucije in seveda njen strokovni razvoj. Več

Veliki finale

Novinar Mladine Borut Mekina je v članku z naslovom »Veliki finale« navedel vrsto neresnic. Napačen je že naslov dela članka, ki se glasi »Upor v finančni upravi«. Resnica je, da v finančni upravi ni nobenega upora, da zadeve potekajo odlično, da so zadovoljni tako zaposleni v finančni upravi, kot tudi davčni zavezanci. Več

Prazni zapori

Spoštovani. Več

Pismo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani proti namestitvi spomenikov in vrtnih skulptur iz parka protokolarnega objekta Brdo v Park vojaške zgodovine v Pivki

Že pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU, v pomladi 2021, je zainteresirano in strokovno javnost zmotila odstranitev spomenika maršala Tita iz parka na Brdu pri Kranju, kjer je potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja. Sporočeno je bilo, da so skulpturo odstranili, da jo bodo konservirali-restavrirali. Kip je leta 1947 izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić. Spomenik je več let stal v Ljubljani, kasneje so ga prenesli na Brdo pri Kranju v parkovno ureditev med kipe socialističnega obdobja. V kranjskem združenju borcev za vrednote NOB so se na upravljalce obrnili z vprašanji, zakaj so kip odstranili, a dobili le odgovor, da je delo potrebno prenove. Več

Odgovor Slovenskega mladinskega gledališča na napade na predstavo Hlapci

Predstava je nastala na temelju Cankarjevih Hlapcev v režiji poljske režiserke Maje Kleczewske in v interpretaciji režiserke in avtorske ekipe. Cankar je Hlapce napisal kot odziv na politično in družbeno situacijo svojega časa, mi pa smo uprizoritvi – kot je to v sodobnem gledališču danes običajno – dali sodobno obliko. Enake družbene mehanizme, kot so tisti, o katerih piše Cankar, smo pokazali na sodobnih primerih. Več

Pismo ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) ter na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) smo poslali dopis, ki ga v socialni državi pravzaprav ne bi smeli. Za kaj gre? V drugi polovici lanskega novembra smo na MDDSZEM in na ZPIZ naslovili primer delavke F. A. ki je prejela odločbo ZPIZ, s katero je razvrščena v 1. kategorijo invalidnosti, a ji z zadnjo odločbo vseeno ne pripada invalidska pokojnina. Razlog za to je v tem, da je »zavarovanka do dneva nastanka invalidnosti dopolnila 65 let starosti in bi morala za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po 42. členu ZPIZ-2 imeti najmanj 15 let pokojninske dobe. Ker znaša zavarovankina ugotovljena pokojninska doba 13 let, 8 mesecev in 7 dni, niso izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do invalidske pokojnine«. Več

Že preizkušena formula

Icom Slovenija in Skupnost muzejev Slovenija kot stanovski organizaciji na področju varovanja kulturne dediščine in valorizacije muzejskega dela izražata globoko zakrbljenost in nestrinjanje z novimi posegi v ustanovitvene akte slovenskih državnih muzejev in z očitnim političnim kadrovanjem v kulturnem sektorju. Več

Zmaga demokracije

Sestavlja se nova vlada in vsi upamo, da ne bo v ničemer podobna stari. Nekaj indikacij o tem pa morda že imamo. Novi politiki nas z vseh koncev opozarjajo na to, da bo treba dajati prednost ustvarjanju pred delitvijo. Prosim? Več

Po volitvah

Z razmišljanjem v nadaljevanju nikakor ne želim jemati zanosa ob volilni udeležbi, kakršna je bila in ob odločitvi volilcev, kot se je zgodilo. Konec koncev smo volilci popolnoma jasno in nedvoumno izrazili to, kar želimo, kar potrebujemo. Spoštovanje, red, pravičnost. Več

Pamflet: Od kod superšampioni?

Spoštovani g. Nežmah, že od začetka agresije s strani Ruske Federacije na Ukrajino pišete tudi o manj znanih plateh celotne situacije. V Mladini št. 17 pišete o domnevnem medijskem navijaštvu časopisa The Guardian, saj naj bi poročal o vojaških izgubah v Ukrajini s povzemanjem izjav britanskega obrambnega ministrstva, nič pa o vojaških izgubah ukrajinske strani. Več

Intervju : Nika kovač, Inštitut 8. marec

Dekleta in žene iz Inštituta 8. marec so s svojo dobro vodeno organizacijo in napornim delom po vsej državi močno vplivale na udeležbo na volitvah, s tem so pa tudi odločilno vplivale na demokratično prenovo z novo oblastjo. Po referendumu ob zakonu o vodah je bil to že drugi veliki uspeh te nevladne organizacije, ki dokazuje, da lahko tako trden most med generacijami zgradi samo mladost. Zato smo direktorici Inštituta 8. marec Niki Kovač podelili Red za zasluge z medvedovo šapo. Več

Tedni za usodne napake

S kolumno Grege Repovža se ne bi mogla bolj strinjati. A usodne napake se ne utegnejo zgoditi samo velikemu zmagovalcu. Dogajajo se lahko tudi manjšim koalicijskim partnerjem, ki nenehno trepetajo, da jih bo veliki zmagovlec pohrustal, ostali koalicijski partnerji pa zasenčili. Obe nevarnosti sta povsem realni – vsak vstop SD v vlado z vodilno liberalnodemokratsko stranko je ta stranka plačala z nižanjem ali stagnacijo svoje podpore med volilci. Več

Popravek

Krščen matiček in 300 belih češnjevih cvetov, kako se nam je lahko to prigodilo? Pod fotografijo kulturniške skupine XIV. divizije, ki je nastala na enem izmed partizanskih mitingov leta 1943, torej še predno se je divizija podala na dolgo pot na Štajersko, smo zapisali, da pesnik Karl Destovnik – Kajuh, mož s partizansko čepico in brki, sedi na sredi skupine. A tisto ni Kajuh, gre za njegovega kulturniškega soborca in kiparja Janeza Weissa – Belača. Kajuh se skriva na desni strani slike, prav tako z brki, a s cigareto v ustih. Ne Belač, ne Kajuh nista dočakala konca vojne, oba sta umrla v bojih, Belač 21. februarja 1944 na Graški gori, Kajuh samo dan kasneje na pragu Žlebnikove domačije v Šentvidu nad Zavodnjami.  Več

O goli želji po oblasti

V filmskih trilogijah Petra Jacksona Gospodar prstanov in Hobit so Hobiti – resda mimogrede, pa vendar – predstavljeni kot ljudstvo brez politične oblasti. To je razvidno iz Gandalfovih obiskov. Gandalf je filmski čarovnik. Kamor pride, vselej najprej pozdravi vladarja in si z njim izmenja vljudnosti. Toda na Šajerskem, deželi Hobitov, tega ne naredi, ker vladarja ni. Tukaj obišče prijatelje. Hobiti torej ne poznajo kraljev in oblasti. Rečeno je zgolj, da imajo radi stvari, ki živijo in rasejo, da ljubijo tobak, hrano, pijačo, petje, ples. Skratka, slavijo preprosto življenje. Več

Vse, kar je ostalo

Pri pisanju knjige je edino bolj zanimivo od tega, kar odkriješ pri njenem nastajanju, to, kako bralci reagirajo nanjo. Vsi pogovori, ki sem jih imel o monografiji Rusija in slovanstvo, so bili zato posebna doživetja. To velja tudi za intervju s Ksenijo Horvat, ki sem ga imel na TV Slovenija 17. aprila. Več

Bavčarjev izbis

V članku z naslovom »Bavčarjev izbris« avtorice Monike Weiss je navedena naslednja neresnična informacija: »Popolno naključje naj bi bilo, da Bavčarju pri tožbi strokovno pomaga ravno davčni strokovnjak, ki predava na finančni upravi in mu je ta v zadnjih dveh letih plačala 6737 evrov.« Navedba novinarke ne drži. Navedeni davčni strokovnjak je za predavanje na finančni upravi prejel zgolj plačilo v višini 488 EUR z DDV-jem. Ostala nakazila s strani finančne uprave se nanašajo na povračila stroškov postopka, ki jih je prejel kot pooblaščenec strank v postopkih, glede na uspeh pritožbenega postopka, v skladu z ustrezno tarifo.  Več

Poziv k čimprejšnji ureditvi pravnega položaja Zavoda Radio Študent

Spoštovani, v društvu Asociacija, društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje, vezano na proces usklajevanja ustanovitvenega akta Zavoda Radio Študent z zakonom o nevladnih organizacijah. Uvodoma velja izpostaviti, da kot član v okviru našega društva deluje tudi Zavod Radio Študent, nevladna medijska organizacija, ki v domačem kulturnem ekosistemu opravlja za organizacije in posameznike, ki jih zastopamo, nenadomestljivo vlogo. Prav v sistemskem oziru in ne ozkem okviru odnosa med ustanoviteljem in njegovim zavodom želimo nasloviti problematiko, o kateri beremo iz medijskih obvestil in javnih občil. Verjamemo, da je dogajanje, vezano na poskuse radikalne in nelegitimne transformacije domačega medijskega prostora študentskim funkcionarjem dobro poznano. Več

Odprto pismo novinarju TV Slovenija, Jožetu Možini

Bodi pozdravljen, Jože! Več

Vodstvu Pošte Slovenije

Na pismo g. Andreja Pozniča z naslovom "Vodstvu Pošte Slovenije" podajamo pojasnilo.  Več

Vodstvu Pošte Slovenije

Spoštovani, v poštni nabiralnik sem kljub oznaki, da ne sprejemam propagande, prejel dva propagandna materiala in sicer predvolilna biltena strank NSI in SDS. Na lokalni pošti so mi na pritožbo odgovorili, da so od svoje poslovne enote prejeli izrecno navodilo, da materiale razdelijo po vseh nabiralnikih, ne glede na opozorila o zavračanju propagande. Prosim za pojasnilo o zakonitosti tega početja in o morebitnih ukrepih. Prav tako prosim za informacijo, koliko je Pošta Slovenije političnima strankama računala te storitve oziroma, ali jima je bil sploh izstavljen račun. Ker gre za javno podjetje, menim, da je javnost upravičena do teh informacij. Več

Imamo luč na koncu predora!

Depresivci vseh dežel, združite se! Pozabite na zdravnike, antidepresive in drugo navlako, kajti prižgala se je luč na koncu predora, stiske bo kmalu za vselej konec – podmladek stranke SDS ima genialno in revolucionarno rešitev: Ne bodite depresivni, včlanite se v SDS in ne boste več depresivni. Več

Prijava nedovoljene državne pomoči, ki jo Telekom d.d. plačuje za programe Nova24tv

Na Evropsko komisijo smo podali pritožbo o domnevno nezakoniti državni pomoči, ki je bila dodeljena NTV24 d.d. iz javnih sredstev preko podjetja Telekom d.d. Državna pomoč je prepovedana, ker z dajanjem prednosti izbranemu podjetju izkrivlja konkurenco na evropskem trgu. V pritožbi s pomočjo objav v medijih in pridobljene dokumentacije dokazujemo, da Telekom d.d. plačuje nesorazmerno visoko nadomestilo za oddajanje televizijskih programov podjetja NTV24 d.d., ki jih ta prejema preko posrednika, to je Inštituta za avtorsko pravico. Višina nadomestila je nesorazmerna glede na ceno, ki jo Telekom d.d. plačuje za programe s primerljivo gledanostjo, glede na ceno, ki jo plačuje za bistveno bolj gledane programe ter glede na ceno, ki jo za programe NTV24 d.d. plačujejo konkurenti (npr. A1). Z nesorazmerno visokim nadomestilom Telekom d.d. daje podjetju NTV24 d.d. neupravičeno prednost na trgu, zato je delovanje ostalih podobnih medijev oteženo. Več