• So trije centri za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni v Sloveniji res premalo?

    Pred kratkim sem z velikim zanimanjem prebiral članek v časopisu Finance o utečeni slovenski praksi neracionalne porabe javnih sredstev v javnem zdravstvu. Poudarjam – v javnem zdravstvu na primeru zgodbe o ustanavljanju novega centra za kardiokirurgijo v SB Celje. Za ustanovitev tega centra je potrebna vrhunska oprema, kar je vsakemu jasno kot beli dan. Bila je že kupljena, a krepko preplačana. To potrjujejo tudi konkretne številke: za aparat za zunajtelesni krvni obtok (ECMO) skupaj s 7– letnim vzdrževanjem in 7 – letnim potrošnim materialom je znašal nakup 798.048 EUR z DDV. UKC Maribor pa je konec minulega leta kupil enak aparat ECMO s 7 – letnim vzdrževanjem in 4 – letnim potrošnim materialom od istega dobavitelja za 421.927 EUR z DDV. Torej za skoraj polovico manj. Pa še nekaj drugih podobnih »cvetk« okoli cen so navedle Finance. Kako je mogoče, da svet SB, v katerem sedi tudi predstavnik vlade, prižge zeleno luč in odobri plačilo? Mar res nimamo ljudi (ustanov), ki bi stopili na prste lobijem, kateri v javnem zdravstvu plenijo stotine milijonov davkoplačevalskega denarja? Nič novega, porečete. Drži, a kdaj bo tega konec? Na »sv. Nikoli ...«

  • Boj ali pogajanja

    Še en pogled na ukrajinsko – ruski spor in za njegovo razrešitev. Glede na dogodke, ki so sledili po razpadu Sovjetske zveze, bo razplet težaven in najbrž dolg. Manjka ugotovitev problemov, ki so pripeljali do spora in sedanje zelo nevarno dogajanje, ki lahko pripelje do nuklearne vojne.

  • Spet sin elite

    Za sedanje stanje duha v družbi si novinarji (ne vsi) lahko podajo roke s politiki (tudi ne z vsemi) in z bogataši, kot je Klemen Šešok - s pijavkami našega nekdanjega dobra, ki naj bi bili - po samohvali - „potrebni“ za napredek v družbi, v nasprotju z nami, z amorfno gmoto.

  • Trmaste grče

    Grega Repovž v uvodniku Trmaste grče pravilno ugotavlja, da v Sloveniji odločevalci, torej politiki, nimajo vizije, v katero smer naj bi se slovensko gospodarstvo razvijalo. Ko so se pojavile napovedi o odpiranju lakirnice Magne v Hočah, sem županu (in ker sem naletela na gluha ušesa še funkcionarjem občine) ter ministrstvu za gospodarstvo pisala, da gre za investicijo, ki nima perspektive in jim predlagala, da proučijo razloge zaprtja Magne v Kanadi. Iz dogajanj v razvitih državah namreč lahko vidimo, kaj čaka manj razvite države. Sklepam, da je ministru, po izobrazbi agronomu, in županu, po izobrazbi gradbeniku, bilo težko preučiti ekonomske pogoje poslovanja podjetij v razvitih državah in zaznati smer, v katero se giblje njihov nadaljnji razvoj.

  • Učinek razbite levice

    V članku, posvečenem analizi deželnih volitev v Turingiji in na Saškem, novinar vzpon desne stranke AfD pripisuje predvsem razkolu v levi stranki Die Linke, zaradi katerega so nekateri njeni člani ustanovili novo stranko BSW.

  • »Kakšna naj bo nova varuhinja?«

    Zagovornik načela enakosti je primer odstranjenega avtobusnega oglasa prvič obravnaval leta 2019, v ponovljenem postopku leta 2022 pa je diskriminacijo ponovno potrdil. Samo vprašanje pravice do splava ni bilo predmet postopka ugotavljanja diskriminacije, Zagovornik načela enakosti pa tega vprašanja tudi sicer nikoli ni problematiziral. Zagovornik je v odločbi ugotovil, da oglasno sporočilo ni vsebovalo nobenega vsebinskega elementa, ki bi lahko zbujal nestrpnost, prav tako sporočila niso bila podana na nestrpen način. Naročnik oglasa je z oglasom ženskam nudil svetovanje in v njem ni neposredno izražal nasprotovanja pravici do splava. Zagovornik je zavzel stališče, da iz narave pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok (55. člen

  • Po slabem, samo še slabše na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje

    Izobraževalci res nimamo sreče z ministri za vzgojo in izobraževanje. Toliko teže in pomena kot jo ima v naši državi izobraževanje, jo imajo v vladi tudi ministri in finančno podhranjeno področje izobraževanja, zanemarljivo malo. Da je izobraževanje večinoma podcenjeno in nima prioritete v vladnih načrtih, vemo vsi, ki smo že leta vpeti v izobraževanje, še posebej odraslih. Odločevalci se nanj spomnijo samo takrat, ko so jih polna usta besed o pomenu znanja za razvoj in napredek ali pa ob dosežkih naših znanstvenikov, športnikov, ko gre za ugled male državice v svetu itd.

  • Res prepoved dvoživk?

    Borut Mekina se je temeljito lotil primerjave sedanjega stanja v javnem zdravstvu z vprašanjem, ali predvidene spremembe Zakona o javnem zdravju rešujejo sedanje težave ali ne. Izgleda, da so sestavljavci sprememb podlegli stališčem nekaterih zdravnikov in njihovih organizacij, ki ustvarjajo ozračje, da bo javni sistem še bolj razpadel, če bodo koncesionarji dobili samo toliko dela, kolikor ga lahko opravijo redno zaposleni, in če bodo zaposleni v javnih zavodih lahko delali samo v okviru javnih zavodov. Ker slednji omejitvi, čeprav prvotno obljubljeni, nista v predlogu zakona, bodo predlagane spremembe komaj kaj lahko prispevale k izboljšanju sedanjega stanja.

  • Slovensko zdravstvo

    Gotovo nisem edina, ki mi vse to razpravljanje, razpredanje, govoričenje, ogorčenje, obtoževanje, kričanje, ugibanje… in, če hočete, jamranje pavšalno in počez in brez vedenja in idej v zvezi z reformo zdravstva že močno preseda.

  • Zakaj tak vik in krik normirancev

    Avtor Borut Mekina je v svojem članku z naslovom »Zakaj tak vik in krik normirancev«, objavljenem v reviji Mladina 6. septembra 2024, zapisal: »Čeprav je večina novih davčnih sprememb nastala na pobudo podjetij – v delovni skupini je sodeloval glavni ekonomist Gospodarske zbornice Bojan Ivanc …« Pojasnjujemo, da v delovni skupini Ministrstva za finance delujejo strokovnjaki kot posamezniki in ne kot predstavniki institucij. Poleg tega imajo člani delovne skupine zgolj pristojnost komentarja predlogov MF, o njih pa ne odločajo.

  • Otroci in živali v mrtvem kotu potrošniške družbe

    Članek z naslovom Odiranje divjega prašiča za otroke nas je seznanil z večletnim delovanjem tabora za preživetje v naravi namenjenega osnovnošolcem, predvsem otrokom od 6. do 9. leta, kjer jih med drugim učijo odiranja in razkosavanja divjega prašiča.

  • Intervju: Alenka Bratušek

    V intervjuju je gospa ministrica omenila nekaj velikih, dolgoročnih zamisli bodočega umeščanja prostorskega načrta v naš prostor v obdobju prihodnjih 15 letih, ki bodo bojda (mogoče) znani že ta mesec. V teh zamislih bo skoraj verjetno, kot je v navadi, izpuščena 3A razvojna os od Ljubljane proti jugu, ki pokriva občine Škofljica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje do meje s Hrvaško. In zakaj sploh še pišem te vrstice?

  • Pozitivna diskriminacija

    Pripravlja se nova zakonodaja, ki bi naj člane romske skupnosti spodbudila k spoštovanju obstoječe zakonodaje in k hitrejši integraciji v družbo. Pri tem se nihče ne slepi, da bi zakoni sami po sebi lahko spremenili stare ogrožajoče navade dela romske skupnosti. Kaj pomeni »integracija« - zanikanje narodnosti in narodnostnih pravic, ali samo etnične identitete?

  • Intervju: Rok Fazarinc

    Spoštovani, dne 31. 8. 2024 smo v Mladini lahko prebrali članek g. Roka Fazarinca z naslovom »Ironija: Občina Dobrova - Polhov Gradec ni dovolila gradnje zadrževalnikov za Ljubljano, zdaj pa je bila že trikrat potopljena«, v katerem je zapisano, da če bi Občina Dobrova - Polhov Gradec privolila v izgradnjo zadrževalnikov v občini in Ljubljani, ne bi bilo poplav.

  • Evropa bo krščanska ali pa je ne bo

    Spoštovani politik in sedaj evroposlanec Matej Tonin je izjavil zgornjo misel. Kaj je mislil s tem? Zelo verjetno to, da naj bi se Evropejci ravnali po krščanskih vrednotah, sicer bo z Evropo konec. Krščanske vrednote so mnoge in so strnjene v desetih božjih zapovedih. Ob tem nastane problem, saj niso krščanske, temveč judovske. Po nareku Boga jih je Mojzes vklesal v kamen. Zakaj so torej kristjani stoletja krvavo preganjali Jude vsepovsod po Evropi? Te vrednote pravzaprav niso niti docela judovske, saj jih v različnih oblikah ali parcialno najdemo v mnogih pred judovskimi verstvi.

  • Kdo zares pritiska

    Tudi ob razpravi o podnebnem zakonu se je pokazalo, da katerikoli ukrep za zmanjšanje obremenitve okolja naleti na nasprotovanje tistih, ki bi morali pri sebi nekaj spremeniti. Ali bomo kar vztrajali pri sedanjih navadah do bridkega konca? Če gospodarstvo smatra, da »ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje«, se sprašujem, zakaj gospodarstvo ne opaža težav v razvoju, ki nastajajo zaradi visokih vročin, požarov, poplav, neenakomerno porazdeljenih padavin, največkrat povezanih s hudimi neurji, ki povzročajo škodo? Morda jih ta dejstva ne zanimajo, ker pri sanaciji teh posledic pomagajo družbeno politične skupnosti? Pri tem pozabljajo, da morajo le-te za to pomoč zbrati tudi potrebna sredstva. In eden poglavitnih virov je obdavčenje gospodarstva, ali ste to že pozabili? Če gospodarstvo in drugi, ki nasprotujejo ukrepom za zmanjšanje obremenitve okolja, naj povedo, kako to storiti, da pri tem nikomur ne bo potrebno pri sebi spremeniti proizvodnih postopkov in potrošnih navad.

  • Gaza – Vietnam naše mladosti?

    To ni (politično) uravnotežen spis, je zgolj mnenje, morda samo šibek klic iz občutka nemoči ob več kot petdesetih vojnah, ki se ta hip odvijajo na planetu. V tem spisu tudi ne gre za poskus analize, marveč zgolj za miselni preblisk v mrzlem času morije, krutosti, besnenja in zlobe, ki so se zalezli v mehko, ranljivo testo upanja. Tam nekje umira (tudi) Gaza … Vietnam naše mladosti? Množico otroških trupel in opustošenje bibličnih razsežnosti gledam od daleč in osramočen. Svoje, njihove, naše in vaše vnuke sem v grozi uzrl skozi oči ubijalske sle, sovraštva in pohlepa po ukradeni zemlji ...

  • Redukcija demokracije

    Dimitrij Rupel je za Jureta Trampuša napisal, da so očitki na njegov račun v zvezi z Javno agencijo za knjigo »nespodobni, iz vljudnosti bom rekel, da so napačni in zgrešeni«.

  • 30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Pisma bralcev

    Spolski šport: Odgovor na prispevek Marka Snoja

    Nives Hüll, Ljubljana in Blaž Istenič Urh, Dunaj

  • Besede namesto dejanj

    Normalnim ljudem je nerazumljivo, zakaj je politika evropskih držav tako razumevajoča do politike sedanje izraelske vlade. Več kot proteste in zgražanje do sedaj niso premogli. Kljub tem protestom mnogih držav in mednarodnih organizacij sedanja izraelska politika vedno bolj neusmiljeno obravnava Palestince tako v Gazi kot na Zahodnem bregu. Poleg genocidnih dejanj si na veliko prisvaja palestinsko zemljo na Zahodnem bregu in objavlja načrte glede Gaze, ki predvidevajo od delne poselitve z Izraelci do popolnega izgona Palestincev iz Gaze. Posebno »učinkovito« se zgraža politika ZDA, ko hkrati s prizadevanjem, da bi zmanjšala krvoločnost sedanje izraelske vlade in njene soldateske, jim za nagrado za njihovo neupoštevanje predlogov ZDA pošiljajo orožje, da so lahko učinkoviti pri izvajanju svoje politike.

  • Redukcija demokracije

    Napisal sem: “Za klicanje vlade na odgovornost je v demokraciji predvsem odgovorna opozicija…”. Gospod Trampuš mi očita, da sem bil nekoč sam član in udeleženec organizacij civilne družbe oz. t.i. državljanskih pobud; da sem jih nekoč priznaval, danes pa da jih zavračam. Menda je znano in očitno, da je takrat, ko sem bil član in udeleženec civilnih pobud (od Nove revije do pisateljske ustave), veljal enopartijski sistem, opozicija je bila prepovedana, državljanske pobude, kolikor jih je sploh bilo, pa so bile previdne. V diktaturi so državljanske pobude nekaj drugega kot državljanske pobude v demokraciji. Sam sem leta 1989 objavil knjigo z naslovom Slovenski intelektualci od vojaške do civilne družbe, v kateri pišem o stvareh, ki so danes splošno znane in jih zaradi spodobnosti ne morem ponavljati. Dejstvo je, da smo imeli pisatelji v slovenskem socializmu nekatere prednosti, vendar so bile naše pobude še vedno le nadomestek opozicije in so se razvile v opozicijo šele po večstrankarskih volitvah v neodvisni Sloveniji.

  • Proti kom nas brani NATO?

    Spoštovanemu gospodu Ivu Žbogarju se iskreno opravičujem, ker je res da v Evropi samo 79 let in 4 mesece traja mir v nasprotju z mojo malomarno navedbo, da že 80 let nimamo vojne, mogoče tudi zaradi NATA. Bi si pa drznil preroško trditi, da v naslednjih 7 mesecih v Evropi ne bo vojne.

  • STA

    28. 8. 2024  |  Pisma bralcev

    RTV-prispevek / Z novim letom višji za 1,27 evra 

    Z novim letom bo RTV-prispevek višji za 1,27 evra in bo znašal 14,02 evra, je danes sklenila vlada. Potrdila je namreč odlok o 10-odstotnem zvišanju RTV-prispevka, ki od leta 2012 znaša 12,75 evra. Na dnevnem redu so bila tudi izhodišča sprememb zakona o RTVS, ki jih bo vlada po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko obravnavala do konca leta.

  • Proti kom nas brani Nato?

    V pismu stotnika Jordan Kodermaca mrgoli zavajanj in laži. Začne s tem, da nas NATO že 80 let brani pred agresorji. Ali to pomeni, da nas je NATO ubranil pred Mussolinijevimi fašisti ali Hitlerjevimi nacisti?

  • Proti kom nas brani Nato? 

    Odziv gospoda stotnika Jordana Kodermaca na moja spotikanja ob Nato je domala pričakovan, morda celo dobrodošel. Natu sem v redki manjšini somišljenikov v tedaj vodilni LDS nasprotoval že leta 2003, torej ostajam zvest samemu sebi in okrepljenim dvomom v dobrobit članstva. V realistični maniri bi danes izstop raje zamenjal z nepokorščino do zavezništva glede zapovedanega financiranja in udeležbe v zunanjih vojnih in vojaških misijah. Krepil bi nevojaške investicije, inženirske in sanitetne enote za obrambe pred naravnimi nesrečami, pomoč pri razminiranju in zdravljenju žrtev vojn. Z nekaj obešenjaškega političnega poguma bi igral igro zastonjkarja, v imenu miru in mednarodnega prava bi tvegal izključitev, ki formalno niti ne obstaja. Torej sem za bi defenzivno naravo Nata, ki bojda prinaša mir in blaginjo in ne vojn in pokolov civilistov.

  • Ženski spol

    Ljudje z XY kromosomi so moški, tisti z XX kromosomi so ženske. Tako je po osnovnošolskem učenju. Če učitelj biologije tega ne uči tako, ga šolski inšpektor lahko okrega. Nekateri naši politiki in mnenjski voditelji radi kažejo in posredujejo občinstvu svoje znanje iz osnovne šole o dveh oblikah spola.

  • Odgovor na vprašanje dr. Marka Snoja - kdo smo mi?

    V zadnji številki časnika Mladina (16. 8. 2024) je objavljen prispevek jezikoslovca akad. prof. dr. Marka Snoja z naslovom „Šport je naš – vprašanje je le, kdo smo mi“. Čeprav avtor v prispevku nastopa kot avtoriteta akademika s področja jezikoslovja, se v samem besedilu dotika predvsem biološke tematike in vprašanj spola, pri čemer pa njegove ugotovitve in stališča žal temeljijo na popolnoma napačnih predpostavkah. Kot biolog, ki se ukvarja predvsem z vprašanji biologije spola in spolnosti, se čutim dolžnega oglasiti, saj me je omenjeni prispevek, milo rečeno šokiral. Podobne prispevke smo s strani drugih avtorjev v preteklosti že zasledili v tednikih, kot sta Družina ali Demokracija, kjer pogosto brez ustreznega strokovnega znanja razpravljajo o spolnih tematikah in svoje ideološko obremenjene in problematične poglede upravičujejo z zelo omejenim in pomanjkljivim razumevanjem biologije, genetike in drugih sorodnih znanosti.

  • 23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Pisma bralcev

    Popravek: Farsa v državnem zboru

    Vsebina članka, objavljenega dne 23. 2. 2024 pod gornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da »… še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega sploh lahko zgodi? 70 milijonov!« Kupci SIJ-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje Dilon d. o. o., je za 55,35-odstotni delež Slovenski industriji jekla moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Od tega je zagotovilo 35 milijonov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov, naj bi kot posojilo Dilonu zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je Dilon dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu SIJ-a.

  • Niti narodna niti univerzitetna, temveč knjižnica za turiste

    Ko se v velikih turističnih središčih začenja z uvedbo vse strožjih omejitev za turiste, se jim pri nas trudimo omogočiti vse in še več. Tako je največja univerza v državi ostala brez univerzitetne knjižnice, ki je v poletnem delovnem času posvečena predvsem turistom.

  • Nove norosti NSi

    Politiki NSi so zanimivi ljudje. Veliko tenkočutnost kažejo do ljudi, ki bi morali spremeniti svoje dosedanje navade. Njihov predsednik je ob neki priliki odločno izjavil, da so oni sicer za zeleni prehod, vendar to ne sme vplivati na gospodarstvo. Zanima me kako izgleda, kot v etablirani stranki, njihova zelena politika, saj si brez nekih sprememb dosedanjih navad in sprememb v načinu poslovanja podjetij ni mogoče predstavljati zboljšanja življenjskega okolja in omilitev burnih vremenskih sprememb.