MLADINA Trgovina
  • Cena demokracije

    V 20. številki tednika Mladine je bil na 51. strani objavljen komentar z naslovom »Cena demokracije«, kjer avtor/-ica problematizira moj prispevek o strokovni pomoči poslancem, objavljen v TV Dnevniku, 13.5.2018. Govori o senzacionalizmu, komercializaciji, se sprašuje o tem, ali je dobro, da kot javni uslužbenec prejemam plačo, h kateri da prispevajo davkoplačevalci. Nadalje se konkretno opredeljuje, da najemanje strokovne pomoči s strani poslancev ni in ne bi smel biti problem, da je imel prispevek tendencijo problematiziranja strokovne pomoči kot osebne koristi za poslanca, da je/bo televizija sama kriva za nezaupanje v politiko, da sem v prispevku obračunaval z demokratičnimi standardi države, z ustrojem delovanja Državnega zbora, in zaključi, da demokracija ni poceni. Več

  • Zloraba državnega sveta

    Državni svet je prejšnji teden organiziral posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Na tem posvetu je govoril tudi državni svetnik prof. dr. Matjaž Gams, katerega izjave, ki med drugim povezujejo liberalizacijo žensk z zmanjšano rodnostjo, so razburile marsikaterega razmišljujočega človeka. Ker je prof. Gams dolgoletni član Instituta »Jožef Stefan« in Inženirske akademije Slovenije ter je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik različnih društev, povezanih z znanostjo, so v medijih nekateri komentatorji pričeli vpraševati, ali niso stališča prof. Gamsa kar tudi stališča Instituta »Jožef Stefan« ali morda celotne znanosti. V imenu svojih sodelavk in sodelavcev izjavljam, da Institut »Jožef Stefan« ne podpira stališč prof. Gamsa, izrečenih v Državnem svetu, z njimi nikakor ni povezan ter jih zavrača. Naj še dodam, da Institut »Jožef Stefan«, kot osrednja slovenska raziskovalna organizacija na naravoslovno-tehniškem področju in tudi pomembno kulturno središče, ne preprečuje svojim sodelavcem, da bi svobodno nastopali v javnosti in predstavljali svoje poglede na različne družbene pojave ali izkazovali svoj svetovni nazor. Stališča posameznikov zatorej ne morejo biti sprejeta kot stališča vseh drugih članov Instituta ali kar kot uradno mnenje Instituta.  Več

  • Javno pismo

    Prejšnji četrtek je na televizijskem predvolilnem soočenju na TV SLO poslanec SDS Branko Grims napovedal, da bo njegova stranka ukinila javno financiranje nevladnih organizacij, češ da se »300 milijonov meče skozi okno letno za nevladne organizacije, od katerih, kot je recimo Mirovni inštitut in podobno, Slovenija dejansko nima nobene razvojne koristi.« Če bi poslančeva napoved obveljala, bi to pomenilo konec državne in občinske podpore gasilskim, kulturnim, športnim, lovskim, ribiškim in turističnim društvom pa tudi konec financiranja katoliških in drugih zasebnih vzgojnih in izobraževalnih ustanov in recimo tudi društev upokojencev. Od omenjenih 300 milijonov evrov je namreč šlo lani: Več

  • Zdaj, če ne kdaj?

    V teh dneh, ko politične stranke medsebojno tekmujejo za volilne glasove na prihajajočih državnozborskih volitvah, slišimo najrazličnejše obljube o tem, kako nam bo dobro, če njim damo svoj glas! Vse lepo in prav, tekma je tekma in še kako si kaže zapomniti, kaj nam posamezniki in njihove politične opcije obljubljajo. Več

  • Mož, ki je ustvarjal sanje

    V članku o Mikiju Mustru, ki je izšel v 19. številki Mladine, sem napačno zapisal, da je njegovo pravo ime Miklavž. Podatek sem našel na Wikipediji in ga napačno povzel. Pravo ime je Nikolaj. Opravičujem se bralcem, družini in mojstru Mikiju (Nikolaju) Mustru, kjerkoli že je.  Več

  • Intervju: Marjan Šarec

    Spoštovani novinar Borut Mekina V 19. številki ste g. Šarcu postavili vprašanje z opazko, da vas njegov odgovor glede političnih obljub spominja na »Piratsko stranko – ki ničesar ne obljublja in odkrito pove, da jih zanimajo samo plača in funkcije«, kar, daleč od resnice in popoln fake news, ki si ga medij vašega kova ne bi smel privoščiti. Več

  • Brezpravni južnjaki

    Peter Petrovčič v svojem članku »Brezpravni južnjaki« razgali brezbrižnost poslancev in poslank odhajajočega sklica državnega zbora do državljanov in državljank, pripadnikov in pripadnic narodnostnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki živijo v Republiki Sloveniji. Nedvomno gre za prispevek, v katerem novinar korektno povzame pomanjkljivosti, ali bolje rečeno, odsotnost, ureditve manjšinskih pravic in pravnega statusa teh skupnosti. Novinar tudi povsem upravičeno ugotavlja, da je politični establišment, zlasti pa tri koalicijske stranke (tj. SMC, DeSUS in SD), te narodnostne skupnosti (ponovno) pustil na cedilu, in sicer, tokrat zaradi predvolilnega politikantstva, ki je rezultiralo v zavrnitvi dnevnega reda 61. izredne seje, dne 24. aprila 2018. Naključje (ali pa tudi ne?) je hotelo, da je bil na dnevnem redu tudi predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji, ki ga je predlagala skupina poslancev in poslank na čelu z dr. Draganom Matićem (SMC). Vendar je pri tem, očitno v prizadevanju po vzpostavitvi ekvidistance do treh koalicijskih strank, ali da mu katera med njimi ne bi mogla očitati novinarske pristranskosti, odgovornost za nastalo situacijo »uravnotežil« do te mere, da bralci lahko zgolj sklenejo, da so vse tri stranke (enako) odgovorne. Takšen sklep pa podpre tudi s strokovnim mnenjem direktorice Mirovnega inštituta dr. Neže Kogovšek in nekdanjega ustavnega sodnika ter profesorja ustavnega prava dr. Cirila Ribičiča. Pa je res tako? Več

  • Diktatura petk

    Še vedno v slovenskih šolah in izven prevladuje prepričanje, da če ni ocenjevanja, se otroci ne učijo. Tako je tudi prevladujoče mnenje staršev. Zato se jih po njihovem mnenju do drugega (prej tretjega) razreda ujčka in se ničesar ne naučijo. Ko pa dobijo ocene, padejo na realna tla in se začnejo učiti. Tako je prepogosto tudi prepričanje učiteljev. Več

  • 4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Pisma bralcev

    Sladka odvisnost – kontekst in preproste rešitve

    Spet se vidi, kako primeren izbor tujih člankov izjemno obogati medijsko krajino v Sloveniji. Članek Sladka odvisnost pokaže konflikt med edinim interesom korporacij in najetih lobistov po čim večjem dobičku, ne glede na posledice za družbo, in skrb neke skupnosti za zdravje in svobodo brez zasvojenosti. Manjka le nekaj konteksta in bolj premišljene rešitve. Seveda dodani sladkor ne ’’pade’’ kar sam od sebe v sladkane pijače in v ostalo hrano le zato, da se doda maso in pridobi trajnost izdelkov – sladkor, ki ga v pijače v proizvodnji sipajo s tovornjaki, je tam zato, da pospešuje prodajo. Proizvajalci so to natanko preučili: gre za skoraj neomejeno dodajanje po principu – več sladkorja, večja prodaja ... To je skoraj v podobnem duhu kot kemijsko zlonamerno manipuliranega in na dve decimalki natančno odmerjenega nikotina v cigaretah, ki jih je naredil za trdo drogo. Več

  • Pogovoriti se moramo o vojski

    Novinar članka Jure Trampuš je zapisal, da »Levica za zdaj ne zna ponuditi jasnega odgovora [na vprašanje], kaj bo z naborništvom, če bomo res zapustili Nato« in da »nekateri v stranki ponovno uveljavitev naborništva podpirajo, drugi razmišljajo o kombinaciji naborniške in poklicne vojske«. Več