Popravek

V 19. številki Mladine je v rubriki TV avtorica Stanka Prodnik navajala izjave Janeza Rebca kot predsednika družbe Perutnine Ptuj. A Janez Rebec z družbo Perutnina Ptuj nima nič, je namreč predsednik uprave Pivka perutninarstvo, pa direktor Delamarisa, pa predsednik uprave skupine Pivka – Delamaris in predsednik ZKŽP pri Gospodarski zbornici Slovenije. Za napako se gospodu Rebcu in bralcem opravičujemo. Napako gospe Prodnik pripisujemo dejstvu, da ne loči kure od jajca, kako bi torej Pivko od Ptuja. 

Nedopustna »rešitev«

Članek z gornjim naslovom, izpod peresa novinarke Monike Weiss, nedvomno pritegne vsakega elektrotehnika, kamor prištevam tudi sebe. Članek je napisan strokovno pravilno, korektno, profesionalno. V pravem pomenu besede.

Možinova TVS kot »sadež spoznanja«

V oddaji TVS Intervju 2. aprila letos sta novinarka Vida Petrovčič in njena gostja, publicistka Alenka Puhar, predstavili knjigo o dopisovanju med prof. dr. Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton. Gre za nadvse tragično zgodbo velikega slovenskega intelektualca, pravnega filozofa, svetovljana in antifašista, mojega deda, ki se v povojnem partijskem režimu ni bil pripravljen odreči pravici do komuniciranja s tujino, zaradi česar je bil leta 1947 v Nagodetovem procesu obsojen na smrt.

Slediti denarju

Politične stranke niso podjetja, a financiranje in njihovo obnašanje ni daleč temu, zato je potreben premislek, kako naprej, da bodo stranke in politični sistem organizirani v javnem interesu, ne v interesu političnih podjetij. Ne pozabimo, da politične stranke predstavljajo minorno število občanov.

»Družba je krenila daleč na desno.«

Odzivamo se na prevod intervjuja z izraelskim zgodovinarjem, Tomom Segevom, z naslovom »Družba je krenila daleč na desno«, ki je bil v Mladini objavljen 28. aprila 2023. Vsebini intervjuja umanjka kritična presoja. Nekatere informacije so prikazane izkrivljeno ali pa so izpuščene, kar bralki in bralcu onemogoča ustvarjanje celovitejše in pravičnejše slike. V odzivu se osredotočamo le na najbolj očitne netočnosti.

Še ena velika laž

Sašo Hribar je v sporu s Peterletom, ker si ta in še nekaj oseb prilašča vse zasluge za osamosvojitev. A v boju zoper to prilaščanje ne smemo izgubiti spred oči, da je bila osamosvojena Slovenija rezultat daljšega procesa. Naj spomnim samo na eno pomembno dogajanje – na sprejem ustavnih amandmajev; z njimi je osamosvojitev dobila pravno oporo.

Cirkus grande Slovenija

Že dolgo berem kolumne Vlada Miheljaka ter ga cenim kot pronicljivega in duhovitega kritika družbe. Me je pa precej začudila njegova kolumna iz 16. številke Mladine.

Smeti

Srhljivo je spoznanje, da živimo v družbi, v kateri močni in vplivni s pomočjo odvetnikov definirajo resnico. Ob nedavnem pismu bralcev v Dnevniku in članku v Mladini, ki sta opisovala pritiske Mestne občine Ljubljana na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Križankah sta namreč obe uredništvi prejeli več strani dolgo pismo velike odvetniške pisarne, ki zastopa MOL in Festival Ljubljana z zahtevo po objavi prave (beri „njihove“) resnice. Uredništvi sta, skladno z zakonom, popravke resnice tudi objavili. A živimo v času, ki nam omogoča, da lahko vsak z nekaj kliki poišče izjave in medijske objave iz preteklosti in z nekaj kritičnega razmisleka sam presodi kaj, je res.

Smo čuteča bitja?

Slovenija je prva na svetu po številu traktorjev na prebivalca. Leta 2020 je državni zbor določil, da so živali čuteča bitja, do takrat pa so bile živali opredeljene kot stvari. To dvoje je zanimivo in poučno primerjati ob zadnjih masovnih demonstracijah kmetov na traktorjih pred parlamentom, saj tako sovražnega sevanja ni bilo na ljubljanskih ulicah vse od okupatorjev v drugi svetovni vojni. Prostaška sporočila na traktorjih so vsem oznanjala, kakšni ljudje vozijo traktorje po svoji zemlji, kjer živijo čuteča bitja v naravi in tudi nagnetena v kletkah, na gnoju po farmah in priklenjena na verigah.

Zahteva za uporabo slovenščine v Applovih elektronskih sistemih

Že leta se soočamo z bolečim problemom, da nekateri ključni operacijski sistemi v elektronskih napravah, ki delujejo na področju Republike Slovenije, ne podpirajo slovenščine. Medtem ko operacijska sistema Windows in Android omogočata tudi slovenski elektronski vmesnik, sistema macOS in iOS mednarodne korporacije Apple funkcionirata samo v angleščini in v drugih tujih jezikih, ne pa tudi v slovenščini. Nekatere države, ki so po številu govorcev manjše od Slovenije, so se z Applom uspešno dogovorile za uporabo svojih jezikov. Kljub ustavnemu postulatu o rabi slovenščine v Republiki Sloveniji dosedanje slovenske vlade, tako leve kot desne, doslej žal niso spoštovale lastnega jezika in Ustave. Ta klečeplazna politika povzroča nepopravljivo škodo na izobraževalnem področju, njene največje žrtve pa so otroci in starejši uporabniki.

Kdaj z vlakom na Brnik?

Spoštovani, v tiskani izdaji vaše publikacije je našo pozornost pritegnila vsebina novinarja g. Boruta Mekine z naslovom »Kdaj z vlakom na Brnik?«, objavljena 17. marca 2023. Želeli bi opozoriti, da v njej ne držijo navedbe, da je letališče pobudnik oziroma predlagatelj nadgradnje železniškega omrežja s krožno povezavo Ljubljana–Komenda–Brnik–Kranj– Ljubljana, ki vključuje tudi predlog podzemne železniške postaje (na SV strani) z ločenim potniškim in tovornim delom. Zaradi napačno objavljenih informacij želimo uveljavljati pravico do popravka objavljenega besedila.

Boj za Križanke

Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF) že nekaj časa živimo v negotovosti zaradi neurejenosti lastniških razmerij prostorov v Križankah. V naše pedagoško delo vdira strah za streho nad glavo dijakov in učiteljev. Odgovorne pozivamo k dolgoročni razrešitvi težave, ki sega v leto 2007, ko je razdelitev lastništva med Mestno občino Ljubljana in državo spregledala dejansko rabo prostora in nenazadnje vizijo arhitekta Plečnika, ki je Križanke namenil primarno izobraževalni dejavnosti.

Paralizirano ustavno sodišče?

Ustavni sodniki nujno potrebujejo dodatno in obvezno zdravstveno zavarovanje za vse vrste zdravja in bolezni. Tako zavarovanje naj se plačuje iz državnega proračuna, ker ustavni sodniki odločajo o pravicah in krivicah vseh ljudi v tej naši državi. Ob vsem tem se gredo pa še zahtevno igro na izpadanje pri tako usodnem odločanju. 

Prvo leto vojne

Vojaški spopadi v Ukrajini se zadnje tedne umirjajo in tudi med zahodnimi politiki se vse redkeje sliši bojevite napovedi o tem, da bo Rusija v tej vojni poražena. To nakazuje, da se vendarle prebuja spoznanje, da je ukrajinsko morijo smiselno in potrebno končati za pogajalsko mizo. Verjetno vplivajo na te, za sedaj res še zelo rahle spremembe v naravnanosti zahodne politike, predvsem tri okoliščine. Najprej spoznanje, da ukrajinska vojna potiska energetsko in surovinsko bogato Rusijo v naročje Kitajske, kar utegne strateškim interesom ZDA zelo škoditi. Drugič to, da se vsaj v enem delu evropske politike prebuja spoznanje, da obravnavana vojna gospodarsko izrazito škodi EU in jo je zato potrebno čimprej končati; tako njeno razumevanje je za sedaj najbolj zaznati pri francoskem predsedniku Macronu, njemu pa bodo verjetno kmalu sledili tudi nekateri drugi vodilni politiki; upajmo, da bo med njimi tudi nemški premier Scholz, medtem ko naš premier svoje bojevitosti verjetno ne bo med prvimi opustil. In kot tretje to, da vojna v Ukrajini tudi vse bolj vplivni Kitajski ne ustreza, saj ta svojo strateško mednarodno politiko predvsem opira na lastno izjemno razvojno in ekonomsko učinkovitost, katere prednosti lahko uveljavlja le ob odprtem gospodarskem sodelovanju držav, kar pa vojna v Ukrajini zelo otežuje.

8 dni/ teden

V izdaji Mladine 14. aprila 2023 je bila v rubriki 8 dni/teden pod naslovom Kjer je volja … napačna navedba glede OPN Mestne občine Kranj in umeščanja objekta za zimske športe. Avtor prispevka je zapisal, da »domačini o projektu niso vedeli ničesar, dokler se ta ni znašel v zadnjem občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Kranj …«.

Louis Althusser: Za Marxa

Ob zapisu Bernarda Nežmaha o Althusserjevi knjigi Za Marxa se postavlja vprašanje odnosa javnih občil do teorije. Javna občila v splošnem bojkotirajo teoretsko delo, kadar pa o njem vendarle obveščajo, so poročila problematična, kakor prav Nežmahov zapis. Po njegovem Althusserjeva marksistična teorija ni nič vredna, zato ker je stalinistična vladavina zagrešila zločine. Nerodno je, da so najboljše teorije stalinizma izdelali prav v marksizmu. Denimo, Althusserjev nasprotnik Ernest Mandel. Ali Althusserjev privrženec Charles Bettelheim in njegova nadaljevalca Gérard Duménil in Dominique Lévy.

Nedopustna »rešitev«

Dokler nam bodo nove ceste (severna os) in železniške proge (Divača – Koper) »gradili« politiki, ki vse svoje ambicije vežejo na nek določen datum, ko naj bi bil »njihov projekt« končan in bodo ob zvokih »plehmuzike« in v soju žarometov zasluženo rezali vrvice, te ceste in proge ne bodo »sodobne in okolju prijazne«.

Izjave tedna

V rubriki Izjave tedna smo prejšnji teden izjavo »Predstavljajmo si nekoga, ki je na primer šofer tovornjaka in je zelo redko doma. Kako naj tak par živi naravno načrtovanje družine, če hoče sploh kdaj imeti spolne odnose?«, ki je bila podana za spletni portal Iskreni.net, napačno pripisali družinski terapevtki Mateji Kraševec. Zagodli so nam jo hitri prsti (ali pač polna luna), izjavo je namreč v resnici izrekel župnik Andraž Arko. Za napako se iskreno opravičujemo. 

Zaustavite vojno

Lahkotnost govorjenja in odločanja je pri skoraj vseh politikih v tujini in doma podobna. Znanje in prizadevanje za dobro vseh ljudi seveda skoraj nimajo nobenega pomena. Instant politiki, ki odločajo o življenju in smrti velikega števila ljudi, so bolj usmerjeni v lastno promocijo in kovanje dobičkov kapitala, vojaške industrije in še koga, kot pa v delovanje v dobro sodržavljanov. Ne mislim samo Bidena, Putina, Macrona, Scholza in podobnih, temveč na miselnost in retoriko, ki sta se »izgubili« z dnevnega reda. Govorica vojne je postala »normalna.«

Boj za Križanke

Pri celotni kompleksni problematiki, ki zadevajo Križanke, želim v tem pismu opozoriti predvsem na dve pomembni dejstvi. Arhitekt Jože Plečnik je zasnoval prenovo Križank leta 1946 (postopek zaključen 1956), kjer je prostore namenil Šoli za umetno obrt; pozneje se je ta preimenovala v Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Festival Ljubljana je deloval v sklopu Križank le kot poletna dejavnost. Tako je veljala prvotna razdelitev kvadrature in prostorov v Križankah med dvema uporabnikoma v razmerju SŠOF 85 in FL 15 odstotkov.

Zamenjava režima

Po dvajsetih letih uspešnega posega demokratičnih držav z vojaško ekspedicijo v Irak je nastala neka stvaritev, za katero težko verjamemo, da je urejena država, kar se vidi iz članka pod gornjim naslovom.

Protesti kmetov

V dobi fevdalizma so bili kmečki upori proti fevdalni gospodi, ki je imela vso oblast nad podložniki, od pravice do prve noči do več kot desetine pridelkov. Ob lakotah je kmetom prekipelo, da so se s kosami in motikami spopadali za življenje z vojščaki na konjih z meči in sulicami v rokah. Seveda so se takrat med seboj vojskovali tudi fevdalci, da bi si prisvojili čim več ozemlja s podložniki. Po več stoletjih je seveda vse drugače. V demokratičnih državah, kamor naj bi spadala tudi naša, se med seboj javno in na skrivaj preganjajo za oblast stranke. Na teh političnih šahovnicah so lahko pomembne tudi kmečke figure. Saj imajo tudi kmetje enake človekove pravice, kot jih imajo uradniki in delavci vseh vrst.

Labodji spev

Luka Volk je v Mladini št. 13, dne 31.3.2023 v članku »Labodji spev« o izgubi službe Jožeta Dežmana svoj tekst zaključil s povedjo; »Z odhodi Dežmana in Oseta, ki za direktorja ni bil imenovan kot najmočnejši med prijavljenimi kandidati, ter še prej Pavla Carja in Dimitrija Rupla se obdobje strokovno spornih direktorjev kulturnih institucij iz zapuščine prejšnje vlade vendarle izteka.«

Boj za Križanke

Mestna občina Ljubljana (MOL) in Festival Ljubljana spoštujeta koncept, ki ga je Križankam namenil arhitekt Jože Plečnik, ter nimata nikakršnega namena spreminjati ga, saj to ni v njuni domeni in moči. Zavedata se občutljivosti stanja kulturno-izobraževalnega kompleksa Križanke, tako z vidika zagotavljanja izobraževalnega procesa in vrhunskega kulturnega programa, kot z vidika ohranjanja ter spoštovanja kulturnega spomenika.

Prvo leto vojne

Glavni razlog za premajhno aktivnost pri iskanju miroljubne rešitve ukrajinske vojne so različni interesi. Ti se večinoma ne razglašajo javno, pač pa se vedno najdejo razni ˝tehtni˝razlogi za nasprotovanje mirovnim rešitvam. Menim, da bi hitrejše končanje vojne lahko dosegli le na osnovi sporazuma, s katerim bi se vojskujoče strani in njihovi podporniki odrekli težnji, da z vojaško in politično močjo uveljavijo svoje interese, in se dogovorili za vojaško nevtralnost Ukrajine ter izvedbo referendumov, s katerimi bi svojo bodočo usodo določili prebivalci spornih območij sami.

Ustavite vojno v Ukrajini

Pisati o miru je zadnje čase »nespodobno« in po malem že tudi nevarno početje, saj si hitro obtožen neumnosti in vohunske pripadnosti eni strani. Tega si pa običajno ne želimo. Še posebej, če zase mislimo, da smo normalni. Zato so nasveti »dobronamernih« pravzaprav skoraj jasni. Podpirajte uradno politiko. Podpirajte vse, kar se nanaša na vojno in prenehajte pisariti o neumnostih ter o miru. In potem šele boste imeli mir.

Davki za vse

V članku Davki za vse, objavljeni v Mladini številka 11, sem primerjala podatke, koliko odhodkov državnega proračuna pokrijemo z davčnimi prihodki. Napačno sem navedla podatek za leto 1992, ko so davčni prihodki krili kar 97 odstotkov vseh odhodkov proračuna - in ne 87, kot sem zapisala. Pravilno se torej stavek glasi: lani so davčni prihodki pokrili 75,7 odstotka vseh odhodkov državnega proračuna, v covidnih letih 2021 in 2020 še manj (65 in 60 odstotkov), medtem ko so v letih 2018 in 2019 krili 87 odstotkov vseh odhodkov proračuna. Kot zanimivost: leta 1992 je bilo davčnih prilivov 880 milijonov evrov, pokrili pa so 97 odstotkov vseh odhodkov takratnega proračuna. 

Izjave tedna

»Če nekdo dela 30 let na kmetiji in ima tako proizvodnjo kot mi, ki obdelujemo 240 hektarjev zemlje in ki smo lani vzredili tri tisoč prašičev, menim, da si potem tak kmet zasluži, da si kupi avto, kakršnega si pač želi.« Kmet Danilo Meolic za Planet TV o nakupu novega porscheja, čeprav je prejel 800 tisoč evrov državne pomoči Zgoraj navedena objava (s karikaturo) je bila objavljena v Mladinini rubriki Izjave tedna z dne 17.3.2023. Kot kmet in bralec sicer povem le, da je to pač stvar okusa in smisla za humor – pokazane so različne reakcije štirih prašičev do izstopajočega nastopaštva petega in njegove žene.

Prvo leto vlade

Dvoživke in selivke se prilagajajo letnim časom, da lahko preživijo sebe in naslednje rodove. Sedanje klimatske spremembe so že dokaj zmedle življenjski ritem za vsa živa bitja na našem planetu, še posebno pa politike na vseh ravneh, ki so za vse to tudi odgovorni.

Kloaka

Mestna občina Ljubljana pospešeno nadaljuje izgradnjo povezovalnega kanala C0. Mudi se ji. Če želi za izgradnjo dobiti evropsko finančno pomoč (69 milijonov evrov), mora projekt zaključiti v letošnjem letu.