Krivica v Zagrebu

Neznanemu avtorju Anonimnemu avtorju ali avtorici, ki se je pod tekst z naslovom Krivica v Zagrebu podpisal/a kot Stanka Prodnik, bi želela povedati, da se s povodom za tekst, češ da bi bilo prav, da bi RTV Slovenija ohranil dopisništvo v Zagrebu, strinjam, a je tekst žal, na svojo škodo, podkrepil ali podkrepila z drugim delom. Več

Zamenjava obstoječe celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani

Univerza v Ljubljani kot največja slovenska visokošolska in znanstveno-raziskovalna inštitucija v letošnjem letu 2019 praznuje stoletnico obstoja. Veljalo bi omeniti tudi leto 1619, ko so jezuiti začeli s posameznimi višješolskimi kurzi (studia superiora). Danes je na njej vpisanih skoraj 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5800 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. 100. obletnico letos praznuje tudi Univerza v Poznanu na Poljskem. Več

Knjižnice in knjigarne: sovražnice ali zaveznice

Lara Paukovič se v članku Knjižnice in knjigarne: sovražnice ali zaveznice, sprašuje, ali knjižnice pozitivno ali negativno vplivajo na prodajo knjig in pri tem trdi, da je raziskava Knjiga in bralci 5 pokazala pozitivno povezanost nakupovanja in izposoje knjig, češ da je med obiskovalci knjižnic tudi največ kupcev knjig. Več

Boj za duše

V članku „Boj za duše“, ki je bil objavljen v prejšnji številki Mladine, sem zapisal, da izobraževanja psihologov izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; ti kadri nato lahko na Medicinski fakulteti izvajajo specializacijo za klinične psihologe, ki so usposobljeni za izvajanje psihoterapije. Poleg ljubljanske pa psihologe po dvostopenjskem bolonjskem sistemu izobražuje tudi mariborska Fakulteta za filozofijo, na kateri deluje oddelek za psihologijo pod vodstvom doc. dr. Bojana Musila; profesorjem omenjenega oddelka in vsem, ki sem jih z nehoteno izključitvijo iz prvotnega članka prizadel, se opravičujem.  Več

Tihi relikti komunizma

Od najboljših terjamo popolnost. Dr. Nežmah je doktor družboslovnih znanosti in uveljavljen novinar. Če od koga, potem od takšnih izobražencev terjamo vzorčno pisanje. Več

Vreči delo s piedestala

Grega Repovž se je lotil zanimive teme, kako Plačano delo vpliva na naše življenje in življenjsko okolje. Sprememba obstoječega vzorca bo zelo zahtevna in ni pričakovati, da bi se lahko zgodila kaj kmalu. Saj se še bolj enostavne stvari spreminjajo zelo počasi in postopoma. Krive temu so naše obstoječe navade prebivalcev, navade delodajalcev in navade političnih strank, da pri svojem ravnanju dajejo prednost strankarskim pred javnim interesom. Zato me veliko bolj zanima, kako zmanjšati nepotrebno plačano in neplačano delo in s tem zmanjšati njegov slab vpliv na okolje. Več

Intervju: Andrej Bertoncelj, minister za finance

Minister Andrej Bertoncelj je v intervjuju kar trikrat omenil boj proti »socialnim goljufijam«. Ker napoveduje, da bo s tem ukrepom zakrpal proračunski izpad zaradi povišanja plač tistim, ki spadajo v najvišje plačilne razrede, me zanima, kaj to sploh pomeni. Vse, kar doslej vemo o »socialnih goljufijah«, je tole: ko so jih začeli omenjati predstavniki ministrstva za delo (družino itd.), smo dobili zmanjšanje socialnih pravic, rubljenje dediščin potomcem pokojnih socialnih upravičencev in razsulo na centrih za socialno delo zaradi enotnih evidenc in reform. Vse to v imenu preprečevanja »socialnih goljufij« in aktiviranja prejemnikov socialnih pomoči – ti so edini sloj, za katerega se predpostavlja, da so raje doma v revščini kot pa da bi delali in so zato kolektivno sumljivi (če pa ste iz SDH in za 11.000 evrov sedite doma, seveda ne spadate v to kategorijo, saj niste revni). Več

Javno šolstvo in javna voda

Največkrat ne preberem celotnih pamfletov Bernarda Nežmaha, ker enostavno ne zdržim do konca. Tokrat pa sem ga, saj je že začetek pokazal, da bo v članku veliko gradiva za analiziranje načina njegovega razmišljanja in argumentacije. Razumem, da je vsakotedensko pisanje kolumn in pamfletov težaško delo, saj ni vedno primernih tem za zapolnitev ene strani. To pa ne more biti opravičilo za neokusno razpravljanje. Ker pa, kot je zapisal avtor, lahko ima vsakdo svoje mnenje, ga imam tudi jaz, zato braz slabe vesti zapišem, da je pamflet priznanega komentatorja, tipičen primer „gostilniške argumentacije“, nabit z močno emocionalno nabitimi besedami. Avtor lahko razmišlja po svoje. Če pa ima vsaj trohice spoštovanja do človeškega življenja, nima pravice spomenika talcem umestiti med „nekaj spomenikov v čast partijskemu režimu“. Če smo natančnejši, spomenikov niso „pobarvali“, ampak oskrunili. Mora pa te res mučiti „nenavadno čustvena vnema“, da to primerjaš s posilstvom. — Ivan Ocepek, Prevalje Več

Intervju: Simon Zajc, minister za okolje

Spoštovani minister Simon Zajc, v intervjuju za Mladino (št. 27) ste med drugim naslovili vprašanje gospodarske rasti v luči transformacije s ciljem doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050. V vaših nasprotujočih se odgovorih ste (nehote) razgalili nesposobnost dominantne politike, da bi se odločno spopadla s podnebno krizo in v ta namen sprejela nujno potrebne politike. Tako je iz vaših odgovorov po eni strani razvidno, da se zavedate resnosti krize, v kateri se nahajamo in da se zavedate, da nenehna gospodarska rast na planetu z omejenimi viri ni mogoča. Hkrati pa vaši odgovori kažejo na to, kako zelo ste ujeti v prevladujočo paradigmo gospodarskega modela, temelječega na rasti, ki ga podpira prepričanje, da že s tehnološkim razvojem lahko dosežemo nujno zmanjšanje emisij. Posledično, vaš intervju vliva nemogoče upanje, da je mogoče podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti ublažiti, ne da bi prebivalci bogatega dela sveta, kamor spada tudi Slovenija, radikalno spremenili svoj življenjski slog. Več

Medvedi. Odvzeti iz narave.

Slovenci smo blage duše milozvočnega jezika, in celo kletvice, ki jih tu in tam – neradi, le v hudi sili -, uporabljamo, je prineslo z barbarskega Balkana. Lastnih tako rekoč nimamo; če smo na koga jezni, mu požugamo s prstom, rekoč: »Ti, ti! Lump!« Če smo hudo razkačeni, rečemo »Bes te plentaj!« Nihče ne ve, kaj to pomeni, a je žalitev huda, da ji ni para. Več

Popravek

V prejšnji številki Mladine sem v članku z naslovom Hitri vlaki v počasni Sloveniji? po nesreči zapisal, da je gradnja proge hitre železnice med Milanom in Torinom stala 2,5 milijona evrov. Znesek bi moral biti v milijardah. Za napako se opravičujem. Več

Najnevarnejši kraj na svetu

Ko mi bo jedrski strokovnjak dr. Andrej Stritar pojasnil, kateri komunizem je kriv za nesreči na Otoku treh milj in v Fukušimi, bom spremenil svoje mnenje tako o komunizmu kot o človeški naravi. Več

V službi tobačnega kapitala

Spoštovani! Več

Pohlevnost in oholost

Naslov članka me spominja na desničarje, saj je pohlevnost eden od pomembnih atributov kateheze. To se je nam pripetilo z ustanovitvijo SDH, vlada ne bo odgovorna za razprodaje premoženja državljanov in DUTB, zavožene kredite ne bodo reševale banke same, ki imajo vso infrastrukturo, pač pa neka organizacija z nejasno odgovornostjo. Iz takšnih jajc se ne more izvaliti kaj drugega kot klopotci. Rezultati so že takšni! Več

Najnevarnejši kraj na svetu

Tako kot Marcel Štefančič, jr. in še milijoni drugih po svetu sem si tudi jaz ogledal serijo Černobil. Kot jedrski strokovnjak sem se s to nesrečo ukvarjal od prvega dne, ko smo zvedeli zanjo. Kasneje smo strokovnjaki po vsem svetu skušali razumeti vse njene podrobnosti in predvsem razloge, zaradi katerih je do nje prišlo. Po ogledu serije lahko pritrdim, da je narejena zelo dobro in primerno prikazuje vse grozote tega dogodka. Nekaj strokovnih nedoslednosti in dramaturških dodatkov ne pokvari celotnega vtisa, vse skupaj pa naredi zelo gledljivo tudi za široko publiko. Več

V službi tobačnega kapitala

Koalicija NVO na področju preprečevanja zasvojenosti predlaga Državnemu zboru RS oziroma Odboru DZ za zdravstvo, da začasno umakne predlog zakona iz razprave, dokler KPK ne odloči v postopku preverjanja korupcijskih tveganj glede morebitnih povezav podpisnikov predloga in tobačne industrije. Skupina 38 poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem (NSi) je v parlamentarni postopek (po hitrem postopku) vložila predlog Zakona o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Več

V službi tobačnega kapitala 

Dokler bo na svetu vsaj en svoboden človek, ki se bori za svobodo, bo še mogoče ubraniti svobodo. Kljub bizarni, neverjetni odsotnosti podobnega poročanja vseh drugih medijev o pritiskih tobačnih kartelov na poslance in na tobačno zakonodajo, ki rešuje življenja, še vedno zadošča, da imamo vsaj en pošten medij (v tem primeru Mladino) in nekaj pogumnih novinarjev. A vprašati se moramo, ali je tobačni lobi prodrl (če odmislimo ostale) celo v RTV Slovenijo in na STA – ki naj bi posredovala pomembne informacije za javnost, pa o tej temi praktično molčita? Številni drugi mediji tej temi celo niso namenili niti ene novice. Kje so ostala tudi mnenja društev bolnikov, npr. onkoloških bolnikov, pljučnih bolnikov, ustanov, kot je UK Golnik, kje sta mnenji Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva? Saj se bo tudi brez njih ta groteska ustavila, ostro odlaganju enotne embalaže nasprotujejo na Ministrstvu za zdravje, na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje, Onkološkem Inštitutu Ljubljana, na Zvezi društev za boj proti raku, v veliki mreži številnih nevladnih organizacij na področju zasvojenosti, a tudi molk in pasivnost preostalih je žalostno dejstvo. Več

Politika in zver

Sobivanje različnih ljudi in nasprotnih interesov je bilo skozi vso zgodovino težavno. Sedaj smo zakuhali še spore na lokalni, državni in mednarodni ravni zaradi konflikta interesov pri sobivanju med ljudmi in velikimi zvermi, ker naj bi se zaradi zveri siromašilo in praznilo podeželje, saj zveri ropajo kmete ter ogrožajo življenja ljudi, še posebno otroke na poti v šolo. Zato se je oblast odločila za interventni odstrel 200 medvedov in 11 volkov, kar naj bi vrnilo mrtvaški mir pri sobivanju dobrih ljudi po starih vrednotah na podeželju ter razvoj in srečo v družinah. Dejstva govorijo drugače, in to je slabo za dejstva. Več

Tri morja, tri ljubezni

Dobrih namenov pač ne prikrivaš z večerjo za trdno zaprtimi vrati, izza katerih pride v javnost le jedilnik za pomembneže. Nisem vedel, da je pobuda treh morij tako široka, da sega celo do velike Amerike. Postavlja se vprašanje, kdo je pravzaprav pobudnik tega srečanja, s katerim se kiti (in se bo še nekaj časa, zagotovo!) naš predsednik Borut Pahor. Zame je udeležba Amerike na tem srečanju odkrito vmešavanje v evropske zadeve z neprikritim interesom po prodaji svojih tehnologij in energentov. Manjkal je samo še predsednik Trump s svojo (osvobajajočo) retoriko in že smo v situaciji, ko nam nekdo (spet) govori: “Naredite mi to deželo zopet ...!” Kdo je dal mandat našemu predsedniku, da organizira prodajno konferenco moje domovine? Za tak korak bi pa že rabil mandat ljudstva - ali pa je ljudstvo tukaj zato, da se politiki igrajo igro “zemljo krast”. Več

Smetiščni kresovi 

Imajo skupno značilnost, ki razkriva katastrofalno kršenje Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz), požegnano od požarne inšpekcije, ki spada pod ministrstvo za obrambo (Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - IRSVNDN). Prvi krivec so seveda direktorji dobičkonosnih podjetij, ki zbirajo in predelujejo stotine ton odpadkov, tudi nevarnih in tudi gorljivih. Več

Kdaj bomo spregledali?

Na okrogli mizi v organizaciji Srebrne katedre (upokojenih) profesorjev Pravne fakultete so gostujoči panelisti (ministrica za pravosodje Andreja Katič, vrhovni državni tožilec Drago Šketa, evropski poslanec dr. Igor Šoltes), študenti in predstavniki civilnodružbenih gibanj (VZMD, Sinteza) razpravljali o napovedani tožbi Evropske komisije, ki očita Sloveniji ravnanje, nasprotno načelu lojalnega sodelovanja in neupravičen zaseg dokumentov, ki naj bi bili del arhiva Evropske centralne banke. Enotni smo si bili, da tožba ni sprejemljiva in smo zato pozvali Evropsko komisijo, da je ne vloži. Posnetek okrogle mize si lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=embBmeprnyo. Več

Žensko oko za objektivom

Spoštovani, v članku o mariborski razstavi, posvečeni eni prvih slovenskih fotografinj, Zori Plešnar, je žal nastala napaka pri navajanju njene izjave. Občudujoče sem zapisala, kako poetično je opisala svoje popotniške izkušnje. Gospa Plešnar pa me je pisno opozorila, da je v tej izjavi navedla prvi dve vrstici nam vsem znane Kosovelove pesmi Potovanje: In tu in tam. Le bežno potovanje. Več

Levica

Spoštovani, ko dobim v roke Mladino, vedno začnem na začetku. Najprej preberem sporočilne uvodnike Grega Repovža. V zadnji številki se je lotil volilnega neuspeha Levice in na začetku zapisal, da je razlogov za to več. Potem je izključil »stalnico«, (to je: vzvišen in poniževalen odnos do Levice, ki ga, manj ali več, gojijo skoraj vse druge stranke; vsi mediji po vrsti; in od medijev čislane organizacije, ki predstavljajo kapital), in naenkrat so izginili vsi zunanji razlogi. Ostala je samo še slaba ponudba: lista kandidatov za evropske poslance z nosilko liste Violeto Tomić na čelu. Ona naj bi bila najbolj odgovorna za poraz zaradi svoje nesimpatične javne podobe in grobe komunikacije. S tem ji je naložil hudo breme. Več

Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?

Spoštovani, služba za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve se je v predpretekli številki Mladine odzvala na očitane nepravilnosti v delovanju Slovenske policije, ki jih omenja v članku novinar Mladine Peter Petrovčič. V svojem odzivu, podobno kot v številnih drugih primerih, MNZ zanika nelegalno delovanje Policije v postopkih s tujci na meji in odgovarja, da so ti postopki tudi ustrezno nadzorovani. Poročilo Civilne iniciative InfoKolpa, na katerega se sklicuje tudi novinar in je bilo javno objavljeno sredi letošnjega maja, ponovno opozarja, da obstaja resen sum sistematičnih kršitev temeljnih človekovih pravic v vodenju azilnih postopkov s strani Slovenske policije na južni meji. Samo dejstvo, da je delež izraženih namer za azil glede na število obravnav zaradi “ilegalnega” prehoda meje na policijski postaji Črnomelj padel z 98% v maju na 3% v juniju lansko leto, priča o usklajenem delovanju, ki upravičuje sum o obstoju navodila, ki presega pooblastila delovanja policistov. Pri tem je nujno opozoriti, da se delež števila vrnjenih oseb glede na število prehodov meje povečuje tudi v letošnjem letu (ob 3.043 prehodih je bilo 1827 oseb vrnjenih na Hrvaško do konca aprila letos). To opravičuje sum o množičnih malverzacijah o postopkih na meji. Prav tako ne držijo navedbe, da te postopke nadzoruje katera od zunanjih instanc. Slovenska Karitas in Pravno-informacijski center namreč sodelujeta v postopkih vračanj oseb, katerih bivanje v Sloveniji je nelegalno in šele po posredovanju Centra za tujce, to pa ne zadeva postopkov izročitev oseb zaradi ilegalnega prehoda meje, ki jih množično izvaja Slovenska Policija. Prav tako se MNZ sklicuje, da je UNHCR potrdil ustrezno delovanje policije z obiskom policijskih postaj, vendar je vredno opozoriti, da so ti obiski potekali napovedano in zgolj 26. in 27. septembra 2018.  Več

Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh

V odzivu na članek o ravnanju slovenske policije pri obravnavi prosilcev za azil na meji tiskovni predstavniki notranjega ministrstva zagotavljajo, da je vse v redu, da policija, država z begunci ravnata zakonito in humano oziroma: »V Sloveniji namreč nikomur ne odrekamo pravice do mednarodne zaščite in vsem omogočamo dostop do postopka mednarodne zaščite skladno z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami.« Mi smo trdili in trdimo še naprej, da bi o tem morali presojati zunanji nadzorni mehanizmi, ne policija sama in njeno politično vodstvo. Sploh, ker uradni policijski podatki ne potrjujejo omenjenih zagotovil. Kažejo, da se pravica do mednarodne zaščite dejansko vedno bolj odreka, in to že na meji. Leta 2017 je slovenska policija na Hrvaško vrnila 39 odstotkov »nezakonitih prebežnikov«, kot jim pravijo. Leta 2018 so jih vrnili 51 odstotkov. Letos (v prvih petih mesecih) pa, kot navajajo prav v svojem odzivu, že kar 57 odstotkov vseh, ki so prestopili mejo. Več

Le slavljenje »uprizoritelja fašizma«?

Spoštovani, Mladina št. 20 je objavila članek Marjana Horvata o tržaški proslavi obletnice D’Annunzieve okupacije Reke. Na koncu članka se avtor sprašuje, kako bodo Rečani ocenili napovedano tržaško dogajanje, zlasti še v luči Tajanijevega izpada v Bazovici. Kot Rečanka, ki že več kot 20 let živi v Trstu, se čutim nagovorjena in se zato oglašam. Več

Laž, laž, vse je laž

Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, se je odzval na objavi Boruta Mekine in Grege Repovža v 18. številki Mladine. Razumem, da brani krivo komisijo, vendar njegovi argumenti ne držijo. Evropska komisija je res sprejela Sporočilo, ki naj bi veljalo od 1. avgusta 2013 dalje. Vendar v 90. točki Sporočila piše, da bodo priglasitve, ki jih je Komisija evidentirala pred tem datumom, pregledane po merilih, ki so se uporabljala v času priglasitve. Za NLB je bilo to januarja 2013, za NKBM junija 2013; Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pa do takrat in tudi kasneje državne pomoči sploh niso rabile in ne priglasile. Sodišče EU je julija 2016 ugotovilo, da država članica pred dodelitvijo državne pomoči ni zavezana naložiti bankam v težavah, da podrejene instrumente spremenijo v lastniški kapital, jih odpišejo ali zagotovijo, da v celoti prispevajo h kritju izgub. Sporočilo za članice ni obvezno, smernica (direktiva) je bila sprejeta šele leto dni pozneje. Več

Intervju: Violeta Tomić

Violeta Tomić je bila deležna številnih kritik, ker na vprašanje »Ali bi morala Rusija vrniti Krim?« ni odgovorila z enoznačnim »Da«, tj. ker ni ponovila uradnega stališča ZDA in EU. Sam pa mislim, da je razmišljala v pravi smeri. Zakaj? Več

Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?

Generalna policijska uprava pri vseh doslej izpostavljenih konkretnih primerih domnevnih kršitev pravic tujcev pri izvajanju nadzorov nad delom policistov ni zaznala nepravilnosti (odvzem denarnih sredstev, poškodovanje tuje lastnine, izvajanje nasilja ...), izkazalo pa se je, da nekateri tujci niso znali najbolje opredeliti datuma obravnave, nekateri tudi ne, s strani katere policije so bili deležni domnevnega nasilja ali nepravilnosti. Več

Ampak džingli so pa v redu

V teh petdesetih letih je bil Radio Študent nedvomno eden od najširših kadrovskih bazenov ljudi, ki so kasneje prešli v javno domeno: novinarjev, publicistov, politikov, javnih osebnosti. Malce žalostno pa je, da po teh taistih petdesetih letih ni nikogar, ki bi dal malo kompleksnejšo oceno tega fenomena, ki bi recimo presegla tisto, kar je bila sicer dominanta jubileja in jubilejnih zapisov - da gre za nekakšno eksotično žival drugačnosti. Več