• Ujemite Jankovića!

    Cilji sodobne gospodarske organizacije so zadovoljni poslovni partnerji, zadovoljni zaposleni, zadovoljni lastniki in dobra vključenost v družbeno okolje, kjer gospodarska organizacija deluje. Slednje pomeni finančno podpiranje razvoja lokalne infrastrukture ter kulturne, športne in navsezadnje tudi političnih strank. To ve menda že vsakdo, ki je družbeno aktiven. Zato ne razumem, zakaj organi pregona vedno znova preganjajo ljubljanskega župana Jankovića, ker zbira sredstva tudi na ta način za čim bolj živahen razvoj Ljubljane. Ali je to res greh, če nekoga spomni da , če že ali bo užival prednosti lokacije, ki jo ima Ljubljana, temu nekaj prispeva? Ali mislite, da je to njegov nov izum oziroma, da se to dogaja samo v Ljubljani?

  • Intervju: Vojko Volk

    Državni sekretar za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk si je v intervjuju za Mladino, kjer ugotavlja, skupaj z mednarodnim sodiščem, da je Izrael na poti k zakrivanju genocida, verjetno nehote dovolil tudi nekaj nedoslednosti ali celo protislovij. O tem, da so vmes tudi naivnosti, si ne upam razmišljati. Začenši s stavkom iz podnaslova: »Dva človeka sta uničila svetovni red, Donald Trump in Vladimir Puti«. Vprašujem se, ali ni morda takšna poenostavljena, skoraj karikaturna sodba, posledica mirnega spanja razsodnika v obdobju med začetkom klavrne zahodne vojne brez mandata ZN v Afganistanu in Iraku in katastrofami v Libiji in Siriji. Morda pa tudi prej, ko se je Nato začela pospešeno širiti proti vzhodu in je prestopila meje bivše Sovjetske zveze. Marsikoga je pač prebudila le vojna v Ukrajini. Good morning! Svetovni red? Kakšen?

  • Izjava Pedagoškega inštituta ob združevanju ljubljanskih vrtcev

    Na Pedagoškem inštitutu, kjer se ukvarjamo tudi s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih, z zaskrbljenostjo spremljamo informacije o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana. Spornih se nam namreč zdi kar nekaj vidikov zagotavljanja kakovosti. Eden od kazalnikov kakovostnega vrtca je zmožnost, da se odziva na potrebe otrok, družin in zaposlenih. Ker predlog predvideva, da ravnatelj ne bo več poslovodeči organ, nas skrbi, da bi bila vrtcu (posamezni organizacijski enoti zavoda), ob poenotenju procesov delovanja v novo ustanovljenem zavodu, odvzeta moč samostojnega, hitrega in učinkovitega odzivanja na zaznane potrebe.

  • Sveče za Gazo

    Težko sprejemam in doživljam to kruto obdobje novih »vrednot«. V oltar postavljamo svobodo izražanja in zaradi nje je vse dovoljeno: žalitve, širjenje sovraštva ter laži, vojno hujskaštvo, spreminjanje sedanjosti in potvarjanje preteklosti. Naša desnica na vsak način hoče rehabilitirati domobranstvo in izdajalce – še »nacionalka« dopušča zlorabljanje trpljenja ljudi (pričevalcev) v te namene -, čeprav se sodelovanje z okupatorjem da samo razložiti in razumeti. Kar naenkrat bi radi prišli iz nacifašističnega zavezništva na »pravo strani zgodovine«, partizane kar počez označujejo za zločince - tudi narodnega heroja Franca Rozmana - za alibi pa izrabljajo povojne poboje. Zločin zmagovalcev bi radi »prekvalificirali« v genocidno dejanje, pravega genocida v Gazi pa nočejo videti. Ko nekritično podpirajo izraelske voditelje, so spet na napačni strani zgodovine, a žal niso edini. Ne pri nas, ne v EU in ne na svetu. In tolikokrat dana obljuba »nikoli več« ni uresničena.

  • V čigavem imenu je kri?

    Uvodoma naj razložim, da sem vitez krvodajalstva in sem v 45 letih prostovoljstva daroval kri 130 x (čisto kri, ne krvno plazmo!). V rajnki domovini Jugoslaviji, v kateri je za nekatere »sodobnike« bilo vse narobe, s(m)o vsi odgovorni dejavniki postavili temelje, organizacijo in izvajanje prostovoljnega krvodajalstva. Takrat so nas, predvsem mladenke in mladeniče, zastopniki Rdečega križa, takoj po zaposlitvi (MTT, TAM, Svila, Metalna, Elektrokovina, Hidromontaža, Livarna, Zlatorog, Konstruktor, Stavbar, Gradis … Iz katerih firm danes darujejo?) podučili o pomembnosti prostovoljnega krvodajalstva in nas napotili na krvodajalske akcije. Veliko mladcev pa je začelo kri darovati v času takratnega obveznega služenja vojaškega roka v JLA (Jugoslovanski ljudski armadi). V tisti »gnili jugi« smo bili sistemsko po kolektivih celo stimulirani z dela prostimi dnevi ali s praktičnimi nagradami. Takratna SBM (Splošna bolnišnica Maribor) je pod vodstvom strokovnjaka in entuziasta neizmerljivih meja prof. dr. Edvarda Glaserja razvijala in izvajala odvzeme krvi, katerim težko najdeš vzporednice v Evropi in po svetu. Tako s(m)o postali in ostali prostovoljni krvodajalci tudi v samostojni Sloveniji. Med »armado« krvodajalcev nas je veliko VITEZOV PROSTOVOLJNEGA KRVODAJALSTVA, ki smo naštete vrednote in odličnosti nadaljevali in prenašali na mlajše generacije. Prebirajoč javno pismo spoštovanega dr. Sama Zvera v 3. številki Mladine me je vsebina osupnila. Navedeni številni strokovni argumenti, dokazi in dejstva o nepravilnostih pri poslovanju javne službe Zavoda za transfuzijsko medicino so presenetljivi. Cene predelane krvi, pripravkov in storitev zavoda, v startu omogoča prostovoljno krvodajalstvo, za mešetarjenja v nadaljevanju pa nihče od nas krvodajalcev ne bi podpisal prostovoljstva in z darovanjem krvi omogočal take rabote. Enako lahko trdim za zdravljenje s krvnimi pripravki in določanje njihovih cen, saj ga in jih omogoča prostovoljno krvodajalstvo. Samozadostnost količin zbrane slovenske krvi zopet ne daje nikomur v zdravstvu, niti v kakem javnem zavodu, listnice za ribarjenje v kalnem in zaslužkarstvo.

  • Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj

    V Mladini št. 04 je Borut Mekina, avtor članka z naslovom „Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj“, uvodoma objavil del e-sporočila, ki ga je zdravnik iz UKC (imena pošiljatelja ni objavil iz razumljivih razlogov) poslal nekaj sto stavkajočim zdravnikom: „Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje, ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov. Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari“. In v istem sporočilu nagovarja stavkajoče: „ Če ima še kdo kakšno idejo, kaj bi lahko še zahtevali, naj zapiše“.

  • Nesmiselna naložba

    Navedba v članku, da so bili vsi sodelavci oddaje Panorama ob zaposlitvi umeščeni v nenavadno visok, 45. plačni razred, ne drži popolnoma. Trije mladi novinarji, ki predstavljajo petino sodelavcev oddaje, so bili ob zaposlitvi umeščeni v ustaljeni plačni razred za začetnike, to je 33. plačni razred. Za napako se opravičujem. 

  • Pravica do višje plače

    Sodniki imajo na vsak način prenizke plače s primerljivimi kategorijami, vendar pa se ob njihovi stavki pojavlja cela vrsta odprtih vprašanj. Na nekatere od njih je opozoril N’toko v svoji kolumni, na katero se nanaša ta prispevek. Sodniki so višje plače zahtevali že enkrat prej. Takrat so obljubili, da bodo odpravili sodne zaostanke, če jim vlada poviša plače. Plače so jim bile povišane, zaostanki pa, razen statistično, niso bili odpravljeni. Dokaz temu so tudi zastaranja odmevnih kazenskih primerov. Sedaj sodniki ničesar več ne obljubljajo. Obrnili so se na ustavno sodišče, to pa je naložilo vladi, da plače sodnikov uskladi do 3. januarja. Vlada tega ni storila in sodniki so se odločili za stavko. Prvo vprašanje, ki se postavlja, je, zakaj sodniki tega niso storili že prej, npr. v času Janševih vlad. Takrat so mirno gledali, kako skupina državljanov vzklika proti krivosodju. Zakaj so leta trpeli, da je zadeva postala sistemski problem? Zakaj so mirno gledali, kako si drugi veji oblasti, ki imata dejansko moč pri odločanju o tem vprašanju, zvišujeta in usklajujeta svoje plače? Kdo so bili ti ministri za pravosodje, ki so bili v vladah zadolženi za sodstvo? So sodniki kdaj nastopili proti komu od njih? Za svojega ministra so sprejeli matematika in človeka, ki je namesto v njihovo korist deloval v korist tuje države in bil za to svoje ravnanje s strani te države tudi nagrajen s častnim naslovom. Bi to isto storili tudi zdravniki?

  • Dost je!

    V tem nerazumnem svetu je očitno vse možno. Vojne, genocidi in njihovo opravičevanje ter celo prodajanje orožja, ki se hvali, da je »prijazno do otrok in bodočih rodov«, ker ima majhen ekološki odtis. Bombe vas bodo sicer pobile, toda ne se bati, njihov ekološki odtis je teko rekoč ničen in je v skladu s strategijo zelenega prehoda. Tisti, ki bodo preživeli naše ekološko prijazne bombe in rakete, bodo živeli skoraj v raju. Tako nam obljubljajo predstavniki in piarovci orožarske industrije. Slednja abotnost je le češnja na plesnivi torti človeške neumnosti in neverjetne sprevrženosti ter zmožnosti prodajanja še tako v nebo vpijočih zlohotnosti in opravičevanja podlosti vseh vrst. Prav tako »reklamo« za svoje »ljudomile« proizvode smo namreč lahko poslušali od ene največjih proizvajalk orožja korporacije RTX (Raytheon), ki je tudi eden največjih dobaviteljev izstrelkov Izraelu. Je pa ta »reklama« v sozvočju z Izraelskimi cilji, ko bodo končno Palestinci ali pobiti ali izseljeni na Sinaj (končno rešitev za tokrat palestinsko vprašanje), bodo Izraelci Gazo zgradili na novo. Seveda veliko lepšo, kot je bila, kar sicer ne bo težko. Kajti k obnovi bodo najverjetneje pritegnili tudi tuj kapital, »joint venture«. Vsi se bomo imeli lepo, ko bodo tam namesto zdajšnjih ruševin zrasla prekrasna turistična naselja in bomo lahko noge brezskrbno namakali v toplo Sredozemsko morje, kajti »človeške živali in ščurki«bodo za vedno pregnani s svoje zemlje. V ta čudovita letovišča bodo lahko hodili na dopust vlagatelji iz Nemčije, Amerike, zakaj ne tudi Rusije, ko bo ta končno dobila vojno v Ukrajini in bo spet zavladal »mir« ter »business as usual«.

  • Spoštovana predsednica Republike Slovenije, ga. Nataša Pirc Musar!

    Že drugič se obračam na vas s prošnjo, da beguncem, ki jim ponovno grozijo deportacije na Hrvaško, pomagate, da dobijo dovoljenje za bivanje in ostanejo v Sloveniji. Ne želijo nazaj, ker so tam doživeli nasilje in ponižanje, kar je bil razlog, da so s Hrvaške pribežali k nam. Sprenevedanje ministra Boštjana Poklukarja, da ne gre za deportacijo, ampak za predajo, je bizarno. Besede ne spremenijo dejstva, da se jih hoče zahrbtno znebiti.

  • Intervju: Jonas Sonnenschein

    Spoštovani g. Ogrin!

  • Intervju: Jonas Sonnenschein

    V prvi letošnji številki Mladine smo lahko prebrali intervju z Jonasom Sonnenscheinom, v katerem je lepo predstavljena vladajoča pripoved o podnebnih spremembah. Nekaj nasprotnih argumentov je navedel že Tomaž Ogrin, obstaja pa še veliko drugih. Lahko se vprašamo, kako je mogoče, da naj bi plin, ki ga je v ozračju presenetljivo malo – 25-krat manj kot žlahtnega plina argona – ogrožal vse življenje na zemlji. Nasprotno, premajhna količina CO2 bi lahko otežila fotosintezo in ogrozila življenje. Iz zgodovine vemo, da so bila topla obdobja časi razcveta, hladna obdobja pa časi pomanjkanja. Dobro je pogledati stare zapise in seveda tudi novejša dognanja, arheologov, botanikov in zoologov, ki nam dajejo dober vpogled v davno minule čase. Tako so na arktičnem otočju Svalbard poleg drugih rastlinskih vrst odkrili tudi tri toploljubne rastline, ki rastejo tudi na ugodnih rastiščih v Alpah: arniko, alpsko mastnico in barjansko kopišnico. Tam so se naselile, ko je bilo občutno bolj toplo kot danes. Na jugu Grenlandije je pred tisoč leti uspeval ječmen, ki danes tam ne raste. Pred nekaj tisočletji je bila drevesna meja v Arktičnih predelih približno 300 km bolj severno, kar pomeni, da je bilo takrat podnebje precej bolj toplo kot danes – pa ni bilo konca sveta.

  • Vlada ne bi

    Če vlada ne bo sprožila postopkov zoper ministre in funkcionarje vlade Janeza Janše, ki so si neupravičeno izplačali neizrabljen dopust, potem bo obveljal rek Tisti, ki drži vrečo, je prav tako kriv kot tisti, ki vanjo baše. Če ne sproži postopkov, pokaže, da ne razume svoje vloge-odgovornost do državljanov in pravne države.

  • Kaj ko bi predsednica republike malo stopila na zavoro?

    V medijih odmevata intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar in oster odziv nanj v Gibanju Svoboda, kar vznemirja državljane, ki si želimo boljših odnosov vsaj med najpomembnejšimi nosilci oblasti.

  • Kam greš, slovenski zdravnik?

    Ko je vlada RS v preteklem letu s težkimi milijoni okrepila slovenski javni zdravstveni sistem, smo se prebivalci Slovenije s tem strinjali, saj smo pričakovali, da bodo izboljšani dohodki in pogoji dela zdravstvenih delavcev prinesli pacientom krajše čakalne dobe ter hitrejši in lažji dostop do zdravstvenih storitev. Res je, da je slovensko javno zdravstvo z več kot 40.000 zaposlenimi največji poslovni sistem v Sloveniji, veliki sistemi pa se le počasi spreminjajo. A pričakovali bi, da bi nas ob prehodu is starega v novo leto, ko običajno delamo obračune, kaj smo v preteklem letu postorili, zdravstveni upravljavci seznanili s tem, kako je bil porabljen denar davkoplačevalcev, kaj se je izboljšalo in kakšne izboljšave lahko pričakujejo v novem letu. Mnogi pacienti ob novem informacijskem sistemu še težje pridejo v zdravstveni sistem kot prej, še vedno je več kot sto tisoč prebivalcev Slovenije brez osebnega zdravnika in čakalne dobe se niso nič skrajšale.

  • Intervju: Jonas Sonnenschein

    »Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«, pravi intervjuvanec. Ker živim več desetletij v Sloveniji, lahko trdim, da smo na varni strani Alp, glede na sosednje države pa tudi po našem položaju v Evropi in v zmernem podnebnem pasu.

  • Konec subvencioniranja fosilnih goriv

    V članku »Konec subvencioniranja fosilnih goriv« avtorja Matica Gorenca me je presenetilo, da »zakon predvideva sprejetje dolgoročne podnebne strategije… ki bo vključevala analizo stanja podnebja, določila dolgoročne cilje in ukrepe, s katerimi naj bi jih dosegli.« Do sedaj je vedno veljalo pravilo, če hočeš uveljaviti spremembe na nekem področju, da najprej ugotoviš obstoječe stanje, da to stanje analiziraš in iščeš možne ukrepe za dosego željenih ciljev. Na podlagi tega potem izdelaš podrobno strategijo, kako uveljavljati ukrepe in doseči postavljene cilje. Šele potem bi morala priti na vrsto izdelava zakona, ki bi omogočil uveljavljanje predvidenih ukrepov. Sprašujem se, ali je to res mogoče, da na Ministrstvu za okolje, ki obstaja ves čas obstoja Slovenije kot samostojne države, nima posnetka sedanjega stanja vplivov na spremembe okolja in ni napravil ustrezne analize tega stanja pred pripravo podnebnega zakona?

  • Tiktokovska psihiatrija

    Spoštovani novinarji in psihoterapevti, vi ste dobro vključeni v družbo in ji prispevate svoj delež. Brez želje biti del ustroja in ga soustvarjati ne bi mogli opravljati svojih poklicev. Možnost, da obstajajo ljudje, ki tega ne želijo, vam ne pride do zavesti. Tudi ko se s takšnimi ljudmi pogovarjate, jih očitno preslišite ali domnevate, da ste jih narobe razumeli. Zakaj bi si človek sam od sebe nadel diagnozo duševne motnje ali bolezni? Po vašem mnenju zgolj zato, ker ne zmore dohajati zahtev in pričakovanj družbe, pa v tem išče odmor ali pojasnilo za svoj neuspeh. Ljudje, ki nočejo dohajati zahtev in pričakovanj družbe, po vašem najbrž ne obstajajo.

  • Slovenija naj prizna samostojno Palestino

    S to zahtevo Glasu ljudstva ste se na predvolilnem shodu, pred slovenskim parlamentom, strinjale vse tri koalicijske stranke. Zato danes državljanke in državljani od vas zahtevamo, da to tudi storite! Pričakujemo, ga. ministrica Tanja Fajon, da boste v našem imenu v Evropskem parlamentu in v Varnostnem svetu Združenih narodov odločno obsodili genocid nad Palestinci in priznali palestinsko državo. Ne izgovarjajte se, da za to še ni pravi čas, za to je zadnji čas.

  • Odprto pismo Benjaminu Netanjahuju

    Na vsem planetu veljajo univerzalna pravila, univerzalne vrednote, ki zagotavljajo, da se ljudje počutimo dobro, da smo sprejeti, slišani, varni, enakopravni. Za vse te vrednote se leta in leta trudijo starši, vzgojitelji, učitelji, profesorji, verski in politični voditelji.

  • RTV Slovenija

    Na referendumu sem glasoval za novi zakon o RTV. Moje osebno stališče je, da bi morali novinarji posedovati avtonomijo, da lahko vestno zasledujejo vse novinarske standarde. Kljub temu pa sem o oddaji Tarča na RTV, ki je bila predvajana 21.12.2023, dobil nekaj pomislekov. Omenjena Tarča je bila snovno nerazčiščena, in sicer je šlo za vsebinsko nepovezane teme, kar je po moji presoji negativno vplivalo na nivo in kvaliteto komentarjev gostov in tudi na njihov pester izbor, saj je šlo za politične komentatorje, čeprav so bile teme večidel vsebinsko raznovrstne narave. Posledica tega je bila tudi, da so komentatorji svojo pozornost več ali manj usmerili v splošno stanje vlade in primerjave med levo in desno opcijo. V oddaji je bilo novih informacij prav tako manj od starih oziroma ponovljenih. Pa vseeno. Pohvaliti je treba novinarsko delo in profesionalno izvedene prispevke. Žal pa enakega ne morem zapisati za večino komentarjev oziroma gostov. Če začnem kar pri kronskem komentarju večera in prvemu gostu g. Goran Novkoviču. Novkovič (nekdanji direktor GZS in urednik SBC in gl. ur. Podjetne Slovenije, revije, katere doseg je, milo rečeno, omejen) je dejal, da je medijska krajina danes v slabšem stanju kot kdaj koli pred letom 2000, kar je podkrepil z argumentom, da politiki poskušajo biti karseda vplivni v medijih, ne le v Sloveniji, temveč tudi širom po svetu. Poslušalcu se ob tej bombastični izjavi porodi nekaj vprašanj: Ali kdaj politika ni želela nadzora nad mediji? Je bil referendum o RTV torej brezpredmeten? Zakaj je izpostavil leto 2000 kot slovensko – in svetovno – prelomnico? Morda zaradi porasta spletnih medijev? Kdo ve. Gledalci zagotovo nismo izvedeli, saj po tem čustveno nabitem in nepodprtem mnenju ni bil izdatneje povprašan. Takšne izjave so le oblebdele v studiu. Z omembe vredno izjavo mu je sledila ga. Tanja Gobec. Sicer gospo kot novinarko spoštujem (kot njen uspeh bi izpostavil nedavni pogovor s premierjem), a sem bil nad njenimi komentarji na Tarči razočaran. Med številnimi bi izpostavil komentar o govoricah, ki naj bi jih zasledila v povezavi z oglaševanjem ministrstev (afera resničnostni šov za vojsko). Šlo naj bi za sklep vlade (ki ga ga. Gobec, kot je sama omenila, ni našla), v katerem naj bi promocijo ministrstev omejili na 50.000 EUR. Govorice oziroma neuradne informacije so iz ust komentatorja približno umestni, čeprav na žalost nezanesljivi. Zagotovo pa postanejo neumestni, ko je ga. Gobec komentirala stanje opozicije in afere Snežič. Pri tej ni bilo potrebnih nobenih govoric ali pogrešanih sklepov - navajala je le dejstva. Pri tem pridemo do odnosa med subjektivnostjo in uravnoteženostjo.

  • Zadnje pismo

    Skupina verskih dostojanstvenikov nekaterih verskih rodov v Sloveniji se je čutila poklicana, da s skupno izjavo dvigne glas proti pobudi civilne družbe, da se končno uredi možnost zakonite evtanazije. Podpisali so jo predstavnik Islamske skupnosti v Sloveniji, Katoliške cerkve, Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, Binkoštne cerkve in Judovske skupnosti, podpisana sta tudi predstavnika makedonske in srbske pravoslavne cerkve. Redno spremljam dogajanje v tej ljubi Sloveniji, pa nisem zasledil, da bi se ti isti ljudje pojavili na tiskovni konferenci in zahtevali prepoved samomora mladih ali vseh tistih, ki so sklenili svoje nesrečno življenje končati predčasno. Ne! Spravili so se na tisto skupino ljudi, ki jim zaradi starostne oslabelosti in neprestanih bolečin ob hudih boleznih brez upanja na ozdravitev njihov um veleva, da je dovolj, da je tako življenje nevredno poimenovanja življenje. To se nam dogaja v državi, kjer je vera po ustavi ločena od države in imamo torej neverujoči državljani pravico urejati ključne zadeve z zakoni po svoji meri. S tem skupini verujočih ni skrivljen niti las na glavi, oni tako in tako čakajo svojega Boga, da jih bo odrešil in jih vzel k sebi brez bolečin in trpljenja. Ko bi le bilo tako enostavno ...

  • Razredni boj

    Znano je, da je najlažji zaslužek pridobiti s čim večjimi subvencijami in plačevanjem čim manj davkov. Za to si prizadevajo zlasti tisti gospodarstveniki, ki mislijo, da se vse začne in konča pri njih. K uspešnemu poslovanju njihovih podjetij, po njihovem, nič ne prispeva šolstvo, zdravstvo, varnost v državi in druga družbena nadgradnja in so zato zanje nebodigatreba. Zanje so moteči tudi njihovi zaposleni, ker si želijo čim večjo varnost zaposlitve, čim boljše pogoje dela in korekten obračun opravljenega dela.

  • Kdo izsiljuje? Kdo služi?

    V članku »Kdo izsiljuje? Kdo služi?«, ki je bil objavljen dne 15.12.2023, se Blažu Miklavčiču očita, da je javno priznal, da je moral iz Slovenskih železnic oditi, ker je kršil zakon o javnih naročilih. Nato se GH Holdingu očita, da mu je junija letos »avtomatsko« pripadel še posel »revitalizacije UKC«, da GH holding zahteva četrti aneks k pogodbi o energetski obnovi, ki bi »sinhroniziral posla« energetske obnove in revitalizacije, ter da naj bi s takim argumentom nujne sinhronizacije poslov padel argument, da je revitalizacija ponovitev energetske obnove. Za konec se očita tudi, da se plačilo za dodatna dela bistveno razlikuje od tržnih cen.

  • Po podnebnem vrhu v Dubaju

    Podnebni vrh Združenih narodov COP28 v Dubaju se je po podaljšanju in nočnih pogajanjih končal s sprejetjem sporazuma, ki prvič v zgodovini podnebnih konferenc poziva k najbolj nujnemu: prehodu stran od fosilnih goriv. Za to je bilo potrebnih kar 28 let in 28 podnebnih konferenc, a ob tem se je treba zavedati, da gre tudi tokrat zgolj za nezavezujoč poziv na deklarativni ravni, ki je še vedno daleč od tega, kar bi bilo potrebno za reševanje podnebne krize.

  • Konec Evrope

    Ali ste opazili, da nam vsak dan poročajo, koliko žrtev je padlo v Gazi, pa v Ukrajini, pa v ... Ste? Se vas je dotaknila ta morija, ubijanje moških med seboj, največja žrtev pa so ženske in otroci? Ste morda za trenutek, res samo trenutek, pomislili, kaj bi storili, ko bi morali poslati na prvo frontno črto svojega fanta, partnerja, moža, otroka? Vse vojne bi se v trenutku končale.

  • Poezija kot sredstvo upora

    Spoštovani, v Mladini z dne 27. 11. 2023 na str. 11 v članku Luke Volka Poezija kot sredstvo upora s podnaslovom Študenti ljubljanske Filozofske fakultete so protestno brali palestinsko poezijo citirate sporočilo študentke Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL), ki EU in vodstvu FF očita strahopetnost, čeprav je branje poezije potekalo na FF z dovoljenjem taistega vodstva, ki bi se lahko do dogodka opredelilo negativno ali pa bi ga ignoriralo.

  • Diverzifikacija virov energije s figo v žepu

    Širitev deleža obnovljivih virov energije v Sloveniji se odvija s figo v žepu. Ne moremo sicer zanikati, da je določena stopnja truda že vložena v širitev izkoriščanja vetrne in sončne energije, toda ta je le minimalna in še daleč od svojega potenciala. Podpora izkoriščanju potenciala celotnega nabora obnovljivih virov energije je v prvi prestavi in bojim se, da dlje kot do druge prestave ne bo prišla. Zakaj? Podpora drugemu bloku jedrske elektrarne je tretjo prestavo dosegla že pred leti in pripravlja se na prestavitev v četrto, ki bo odvzela vso pozornost drugim energetskim opcijam.

  • Konec Evrope

    Polona Jamnik je v prejšnji številki Mladine nazorno prikazala zmešnjavo v evropski politiki do zelo aktualnih problemov v svetu, v veliki meri kot posledico posnemanja politike ZDA. Zelo moti to, poleg drugega, da so vladajoči politiki evropskih držav preslišali Generalnega sekretarja ZN, ko je ob nasilju Hamasa opozoril, da je to nasilje potrebno obravnavati v kontekstu obravnavanja Palestincev s strani izraelske vlade. Torej tu ne gre samo za pravico Izraela do samoobrambe.

  • Res, Predsednica?

    Dragi Matevž, to pismo ni namenjeno tebi, saj nisi bil ravno razpoložen za dialog, ampak ga ponujam kot svoj zaključek najinega dopisovanja, ki si ga imenoval ”nadmudrivanje”, z neprijetno konotacijo južnjaškega jezika in južnjaške mentalitete, ki naj bi bila moja.