• Vizjakova vendeta

    Slovenska politika je glede energetike anarhična in razcepljena in enako velja za stroko: so za novo nuklearko, za hidroelektrarne, vetrne, sončne in veliko jih je tudi proti, tudi proti čemur koli. Naredili so TEŠ 6 na premog in komaj je začela obratovati, že razmišljajo o zaprtju (izpusti, stroški s premogom, itd.). Imamo energetsko politiko razsuto po dokumentih in v realizaciji … brez pameti, celo energetski lobiji ne vedo več, kaj bi. Mogoče bi najraje videli še kakšno »šestico« na uvoženi premog, ali pa pregrešno drago novo nuklearko. V obeh primerih bi bilo cvenka za vse še več, kot ga je bilo za TEŠ. Več

  • Ustaviti maturo

    Oglašam se v zvezi letošnje mature 4. letnikov. V tako neugodnem času so se znašli ti otroci in  nihče nima posluha za te mlade ljudi, ki so že itak prikrajšani za vse lepote svojega časa. Nimajo maturantskih plesov, ne morejo se družiti s svojimi vrstniki. So na pragu v novo poglavje svojega življenja, tako poklicnega kot osebnega. Pa tako malo bi bilo potrebno za boljše počutje ob tem času. Prepuščeni so sami sebi, brez učiteljev, pogovorov, vprašanj v zvezi mature. Lahko bi zrahljali zahteve pri izpitih, če so uspešno končali razred, imajo tudi določeno znanje in ni potrebe jih še sedaj mučiti s tolikimi zahtevami. Več

  • Ustaviti maturo

    Covid 19 je močno posegel v celotni šolski sistem. V trenutku je vse obstalo. Zmedeni so bili učenci, dijaki, njihovi starši, zmedeni so bili učitelji, ravnatelji ... Dijaki 4. letnikov so čez noč ostali brez predavanj svojih profesorjev, njihovih nasvetov in skupne priprave za maturo v svojih razredih. Poleg vsakodnevnega informiranja o tem, koliko ljudi je umrlo, v medijih poslušamo tudi nedorečene zgodbe o maturi. O tem, da matura bo, da mora biti, in sicer v enaki obliki (enakem obsegu) kot prejšnja leta - kot da se nič ni zgodilo. Vsi dogodki se prilagajajo novim okoliščinam, z izjemo mature. Več

  • Išče se plac za špil

    V prispevku »Išče se plac za špil«, objavljenem v tiskani in spletni izdaji Mladine (27. marca 2020), so bili podani neresnični, zavajajoči in neutemeljeni očitki na račun delovanja Mestne občine Novo mesto na področju mladinskih programov in glasbene scene. Več

  • Zakaj tako s starejšimi?

    Spoštovani, v tem času, ki ga živimo, nekaj zagotovo drži. Poseben krizni čas je takšen, da razgali vse najslabše plati ljudi na vseh ravneh. Težko verjameš, se prepričuješ, da ne vidiš, ne slišiš in ne bereš prav, upaš, da to niso novice iz Slovenije. Pa so! Ob fotografiji, ko zdravstveno osebje pred ptujsko bolnišnico protestira in noče sprejeti v zdravljenje obolelih starostnikov, se lahko le zgroziš. So to res zdravniki, ki so prisegli, da bodo reševali življenja in po vseh svojih močeh pomagali obolelim? Je mar to tisto, čemur pravijo skrb za ranljive skupine? Že ves čas krize se sistematično krši najosnovnejše človekove pravice oskrbovancev v domovih in vsej starejši populaciji. Uvedel se je pravi geto sistem. In ob vsem tem še minister za zdravje, Tomaž Gantar, ki kot da sploh ne razume, kaj je naloga in poslanstvo zdravnikov in kaj je funkcija zdravstvenih ustanov. Več

  • 24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Hočete življenje ali pravice?

    Ovce,
    človek ne bi mogel verjeti, da se to res dogaja, če ga ne bi oblast ves čas posiljevala z novimi in novimi odloki. Ti so poleg takšnih, ki so logični glede na obstoječo situacijo, tudi taki, da si jih tudi najbolj neumen butalski župan ne bi mogel izmisliti. Več

  • Opravičilo

    V članku z naslovom „Zakaj tako s starostniki?“, objavljenem v prejšnji številki Mladine, sem med drugim problematiziral dejstvo, da država za boj proti epidemiji covid-19 ne angažira zasebnih koncesionarjev, ki so sicer vključeni v javno mrežo in za svoje storitve v manj stresnih časih prejemajo denar iz javne zdravstvene blagajne. Med primere takšnih koncesionarjev sem zmotno uvrstil tudi zasebno specialistično kliniko Dvorec Lanovž; iz slednje so nas obvestili, da podjetje „nima dodeljene koncesije in iz javne mreže ne pridobiva denarnih sredstev“. Posebej so opozorili na pohvale vredno dejstvo, da je „Specialistična klinika Dvorec Lanovž na Ministrstvo za zdravje, kakor tudi na najvišje vladne organe, dne 23. 3 2020, napotila ponudbo za sodelovanje v javno dobro, s katero smo ponudili naše prostore, opremo in naše zdravstveno osebje za potrebe zdravljenja bolnikov s COVID-19 oz. bolnikov, ki jim v izrednih razmerah ne morejo zagotoviti oskrbe v javnih ustanovah.“ Kliniki Dvorec Lanovž se zato za svojo zmoto opravičujem.  Več

  • 17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Pisma bralcev

    Zastraševanje in razkazovanje moči

    Vlada je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 z odlokom (29.3.2020) do nadaljnjega prepovedala dostop, gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah ter prepovedala gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča (z nekaj izjemami). Na ta način je posegla v svobodo gibanja in zbiranja ter ju omejila. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, ali je omenjeni odlok v skladu z ustavo in zakonom? Več

  • Zakaj tako s starejšimi?

    Samostan je bil znanilec institucionalnega prostora v zgodnjem srednjem veku z značilnostmi, kot so discipliniranje, hierarhija, nadzor, kazen, predvsem, pa pravila. Za njem se pojavijo dvori, katerih značilnost so bile predvsem ceremonije, prav tako pa kaže na nekatere značilnosti institucij, ki jih poznamo še danes. Kasneje uvedba špitala, do prelomnega dogodka velikega zapiranja v 17. stoletju, ko so zapirali prebivalce v splošne bolnice, (hôpitaux généraux) pa do rojstva totalne institucije. V špitalu so se znašli tisti, ki niso nikomur pripadali, splošna ustanova pa je imela značilnost azila, za tiste, ki so postopali po mestu. Nastanitev ljudi v ustanovo je imelo pomen, da oblasti pospravijo mestne trge in ulice z namenom, da se vzpostavi red in mir v mestu. Gobavišča pa so predstavljala izobčenje, kar je bilo značilno tudi za nekatere ustanove v zgodnjem srednjem veku. Totalna institucija odpravi izobčenje in gre bolj za izključitev posameznikov iz skupnosti. Gre za postavljanje meja. Ljudje so lahko ostali v mestu, ampak so bili izključeni iz skupnosti. Oblike discipliniranja so omogočale ohranjanje reda, od zgodnjega srednjega veka, pa do današnjih totalnih institucij, kot so psihiatrični azili, bolnišnice, zapori. Ljudje v teh institucijah so bili povezani z zunanjim svetom, medtem ko so bili v srednjem veku zaprti za grajskimi zidovi. Povsod je obstajalo nadzorovanje in kaznovanje. V sodobni totalni ustanovi so kazni in privilegiji povezani z zunanjim svetom, v srednjem veku pa so bili z notranjim, kot opisuje Foucault Goffman in drugi. Več

  • Propagandna vojna

    Množina in intenzivnost družbenega dogajanja v tem trenutku je v vsakem primeru ekstremna, to je čutiti na vsakem koraku, v vseh medijih in ne nazadnje v delovanju nove vlade, ki bi rada prišla v zgodovino po posebnih dosežkih. Nimam namena ponavljati mnogih kvalitetnih razmišljanj o težavah tega trenutka s strani kompetentnih novinarjev, strokovnjakov in tudi laične javnosti, ki nam preko pisem bralcev sporoča, kaj vse gre narobe v tej ljubi državi, kjer strankarska politika nadomešča stroko in odloča namesto nje. Več

  • Gospodarstvo v času korone

    Spoštovani, v članku o gospodarskih posledicah epidemije sem zapisal, da v Slovenski izvozni in razvojni banki (SID) še ne vedo, kakšne obresti bodo ponudili. Zapis ni bil povsem natančen, zaradi česar objavljamo celoten odgovor banke: »Cene razpoložljivih kreditov so odvisne od številnih dejavnikov in njihovih kombinacij (bonitete podjetja, višine kredita, ročnosti, danih zavarovanj, državnih pomoči de minimis, idr.), zato vam približnih cen ne moremo posredovati, v večini primerov pa bodo nižje od tržnih cen.«  Več

  • Vse bolj odprta vrata v avtoritarno družbo

    Enkrat na začetku februarja, ko smo še bežno spremljali okužbe s koronavirusom tam daleč na Kitajskem v Wuhanu, ko si nihče na Zahodu niti mislil ni, da bo neka lokalna epidemija, tako kot mnoge prej v dobrem mesecu dni zajela praktično vso zemeljsko oblo in jo prisilila v karanteno, kot še nobena prej v sodobni zgodovini človeštva, sem pisal in se spraševal, ali vojsko v Sloveniji res potrebujemo. Zagovarjal sem tezo, da je ne, ker da je nepotreben strošek in slabo uporabna v obliki kakršno imamo ob izzivih, ki jih nam prinaša čas. Več

  • Novi svetovni red

    Virus korona je tu. Pa naj je vzrok zanj maščevanje narave za dolgoletno človekovo skrunjenje; ali so ga po teorijah zarot (nekateri vanje slepo verjamejo) hote zasejali, da bi kapitalizem očistili nepotrebnih »zajedavcev«; ali je po nesreči pobegnil iz laboratorija; ali pa je samo preskočil z netopirjev na novega gostitelja, nič ni več pomembno, tukaj je. Več

  • Janševa vlada v času tesnobe

    Seveda je upravičena skrb, kako se bo tretja Janševa vlada spopadla z negativnimi vplivi korona virusa na gospodarstvo. Izkušnje iz preteklosti ne vplivajo optimizma, ker Janša ni navajen spoštovati opozoril stroke in upoštevati vpliva mednarodnega okolja na pogoje gospodarskega razvoja pri nas. Naj spomnim na nekaj primerov. Ko je Janša, ob asistenci DeSUS-a in sindikatov, s pomočjo referenduma, rušil zakone Pahorjeve vlade, ni upošteval opozorila strokovnjakov, da bodo to mednarodni finančni trgi slabo sprejeli in podražili naše zadolževanje v tujini. To se je tudi zgodilo in močno prispevalo k tisti milijardi obresti za najete kredite, ki smo jih kar nekaj let plačevali iz proračuna. Te obresti so bile ovira za rast plač in pokojnin ter zavora za večji obseg nujnih javnih investicij (za gradnjo domov za ostarele, stanovanjsko izgradnjo, modernizacijo zdravstva itd.). Več

  • Liberalci, ki so brzdali fašizem

    Del besedila dr. Boža Repeta: ... »To vlogo danes odlično igra Borut Pahor. Nekdaj menda socialdemokrat in vnet zagovornik ’francosko-nemškega’ vlaka (torej demokracij, ki zavračata sodelovanje s skrajnimi strankami), je daljnovidno ugotovil, da novi veter spet piha z vzhoda. In da zato, kot v dobrih starih časih, na oblasti potrebujemo ’močno osebnost’« ... je posebej pomenljiv. Več

  • Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?

    Spoštovani odgovorni urednik g. Grega Repovž, na podlagi 26. in 27. člena Zakona o medijih vas vljudno prosim, da objavite popravek navedb v članku: Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?, ki je bil objavljen v tedniku Mladina, 13. 3. 2020 in v katerem je napačno zapisano, da »odpor proti spremembi zakonodaje tako prihaja zgolj s strani tožilstva, kjer pa je že tradicionalno največ odpora do sprememb kazenske zakonodaje.« Zgornja trditev ne drži. Nasprotno, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je članica delovne skupine pri ministrstvu za pravosodje in se aktivno zavzema za spremembo zakonodaje na tem področju. Glede ostalih navedb s tem v zvezi pa pojasnjujemo, da model soglasja vključuje oba modela, »ja pomeni ja«, kot tudi »ne pomeni ne«. Za objavo popravka se vam prijazno zahvaljujem. Več

  • Pamflet

    Dr. Bernard Nežmah v svojem pamfletu (Mladina, 13. marec 2020, str. 16) omenja ’profesorje telovadbe’. Očitno doktor filozofije, vsestranski komentator in pisec različnih besedil z mojo stroko in vedo ni na tekočem. Šolskega predmeta z imenom ’telovadba’ nimamo že najmanj pol stoletja. Zamenjal ga je predmet ’telesna vzgoja’, ta pa je leta 1996 z zakonom dobil ime ’športna vzgoja’. Učiteljem, ki ta predmet poučujejo, neoporečno pravimo ’športni pedagogi’. Če imajo visokošolsko diplomo pedagoške smeri, imajo naziv ’profesor’. Težko je verjeti, da je doktorja znanosti kar za pol stoletja povozil čas. Res pa je tudi, da se ne more na vse spoznati. V športni stroki izraz ’telovadba’ (namesto športna vzgoja) štejemo za žaljivko. Od priznanih piscev in visokošolskih učiteljev katere koli stroke pričakujem tudi terminološko odličnost. Tovrstna šlamparija kaže tudi na neprimeren odnos do moje stroke in vede. Natančnost ni ravno vrlina različnih razumnikov. Več

  • Pamflet

    V 11. številki Mladine (13. 3. 2020) je Bernard Nežmah v kolumni z naslovom Virus uničenja mladinskega letovišča, v kateri piše tudi o napovedani prodaji počitniškega doma Mestne občine Ljubljana v Poreču, med drugim zapisal: “Stranka Levica, ki sistematično napada že idejo zasebnih šol, ki se financirajo iz proračuna, je zdaj nema, kaj šele da bi napovedala proteste pred magistratom ob nakani ljubljanskega župana, da proda in eliminira mladinski počitniški dom.” V Levici zahtevamo popravek zapisane navedbe. 9. marca 2020 smo namreč na MOL naslovili predlog za umik točke z dnevnega reda in zahtevo za sklic seje Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje Mestnega sveta MOL na temo prodaje počitniškega doma. Seja odbora je bila nato sklicana, predsednico pa smo prosili, naj nanjo povabi tudi predstavnike upravljavca doma, tj. Zavoda za rekreacijo in letovanje otrok, ter Več

  • Zahteva za objavo popravka in prikaz nasprotnih dejstev

    V aktualni številki Mladine (13. 3. 2020) je Bernard Nežmah v kolumni z naslovom Virus uničenja mladinskega letovišča, v kateri piše tudi o napovedani prodaji počitniškega doma Mestne občine Ljubljana v Poreču, med drugim zapisal: “Stranka Levica, ki sistematično napada že idejo zasebnih šol, ki se financirajo iz proračuna, je zdaj nema, kaj šele da bi napovedala proteste pred magistratom ob nakani ljubljanskega župana, da proda in eliminira mladinski počitniški dom.” Več

  • Kdo je kdaj Zdravko Počivalšek

    Spoštovani! Več

  • Ustvarjalci vampirjev

    V kolumni Ustvarjalci vampirjev (Mladina 10, 6.3.2020) Bernard Nežmah prevzame manipulacijo NOVE24TV, ki mi je podtaknila avtorstvo teksta Jožeta Biščaka, ki sem ga citirala v nagovoru na protestu Proti koaliciji sovraštva in ki je nedvomno ogaben primer sovražnega govora. Citirani Biščakov tekst mi je pripisal že Luka Svetina v prvem poročanju v večernih novicah na NOVA24 TV 28.2.2020. 29.2. je NOVA24TV v nepodpisanem članku »Temna stran protestov proti sovraštvu …« v rubriki Črna kronika (sic!) zapisala: »… O našem mediju in stranki SDS je z lista papirja brala takole: ’Zadnje dni so povsem pobesneli, kot povampirjene hudobne podgane se zaganjajo v vse, ki jim niso pogodu, lažejo, goljufajo in manipulirajo, da bi zmagali.’« in sklenila: »Takšna retorika je seveda skrajno sovražna in vzbuja empatijo med protestniki v sovražnem ozračju, ki lahko hitro eskalira …«. 1.3.2020 je Aleksander Rant na portalu NOVA24 TV v članku »Sovraštvo obstaja, danes vsaj vemo, kdo ga širi« uporabil še drugi del v mojem nagovoru citiranega Biščakovega teksta: »Kres je na začetku shoda zakurila kar kolumnistka mariborskega Večera, Svetlana Slapšak, ki je dejala, da je treba nasprotnike levice brezpogojno uničiti. ’Janšo in njegove podpornike, opozicijske medije in tiste redke sredinske politike, ki še niso preveč prestrašeni, je pač treba uničiti na machiavellističen način. Resnica in čast naj bosta prekleta. Oni so arhitekti zla.’ je povedala Slapšakova. Torej, vse, ki niso z nami, je treba uničiti – dokončno. Tako so govorili nacisti v Nemčiji, preden so izvedli kristalno noč in v koncentracijska taborišča odpeljali na milijone Judov in drugih.« Članek je bil v obliki reportaže objavljen tudi na televiziji NOVA24, preveden je v klavrno angleščino in deljen po internetu. Več

  • Popravek

    V zapisu z naslovom "Direktorja frankfurtskega knjižnega sejma lahko naslednjič peljemo tudi na kebab", objavljenem na portalu Mladina.si z dne 6. 3. 2020, je bilo zapisano, kot citiram: "Pri tem je najbolj perverzno, da je svetnik sveta JAK, Staš Ravter, direktor SNG Opere in baleta Ljubljana, sam strategijo sprejel šele januarja letos, pri meni pa to navaja kot razlog za razrešitev". Ta trditev je v celoti neresnična. Staš Ravter je strategijo za obdobje 2020-2024 sprejel s soglasjem Sveta z dne 7. 1. 2020, kar je zanesljivo pred iztekom veljavnosti prejšnjega strateškega načrta. Več

  • Viralna realnost

    Koronavirus se je iz Kitajske hitro razširil v številne države, saj še nikoli v zgodovini niso tako številni ljudje in tako na hitro pretaknili vse konce in kraje našega planeta. Samo novice in laži se širijo še hitreje od tega virusa, zato so še trezni ljudje vsi zbegani, ko o tem berejo, poslušajo in gledajo na ekranih. Po podatkih o okuženih, ozdravelih in umrlih bi sicer lahko še naprej delali, se družili in nato mirno spali, vendar so v nasprotju s trezno presojo tudi panični ukrepi oblasti v nekaterih državah, ki zaustavljajo dosedanje življenjske potrebe in razvade ljudi, saj so v bolnicah uredili posebne prostore, drugod postavljajo šotore za okužene … Vse vojne hudobije, stiske večine ljudi, klimatske spremembe in še marsikaj, je bilo pozabljeno. Več

  • Koalicija »Za Slovenijo«

    V svojem govoru v parlamentu pred glasovanjem o mandatarju je Janša dejal, da je Slovenija osma država na svetu po deležu starejših prebivalcev in da to ogroža nadaljnji razvoj. Več

  • Koalicija »Za Slovenijo«

    Članek Boruta Mekine pod tem naslovom nam dobro opiše posledice, ki se dajo razbrati iz koalicijske pogodbe nove vlade, sama pa dodajam še bežen pogled na njeno predvideno ekipo. Več

  • Smeti v plamenih

    Novinar Staš Zgonik v sicer korektnem in poglobljenem članku, ki poskuša upoštevati vse vidike ravnanja s smetmi oz. odpadki v Sloveniji, posreduje nekatere trditve, ki zahtevajo dodatno pojasnilo. Kot strokovno referenco Zgonik citira dr. Andreja Senegačnika s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ta omenja bistven napredek pri tehnologiji čiščenja dimnih plinov v zadnjih desetletjih: »V najbolj znani dunajski sežigalnici je začetna stopnja čiščenja dimnih plinov vrečasti filter s predhodnim dodatkom aktivnih snovi; apna, aktivnega oglja. Temu sledi dvostopenjski pralnik dimnih plinov. Na koncu pa sta še naprava za odstranjevanje dušikovih oksidov in končna fina filtracija.« Ko primerja dunajsko sežigalnico z anhovsko sosežigalnico, Senegačnik ugotavlja, da so cementarne skoraj idealno okolje za sežig odpadkov, saj »se večina škodljivih snovi, vključno s težkimi kovinami, namreč veže na mehko žgano apno, ki je predstopnja pridobivanja cementa.« Ob tem pa priznava, da tudi tukaj nekaj škodljivih snovi uide v zrak. Nepoučenemu bralcu se sam od sebe ponuja sklep, da so sosežigalnice bolj primerne za odstranjevanje gorljivih odpadkov kot sežigalnice. V čem je kleč? Več

  • V Orbanovi lasti

    Če že kdo, nam je Janša ugrabil državo, ker se že 30 let ukvarjamo z njim in z njegovim delovanjem- s korupcijo, lažmi, sovražnim govorom, vnašanjem nemira in razkola med državljani itd. Verjetno se bo res zapisal v zgodovino, vprašanje pa je, s kakšnim predznakom. Njegovi odtisi samooklicanega »domoljuba« (in »domoljubja« SDS) se globoko odražajo na mednarodnem področju. Gotovo se še spominjate, kako sta se dogovarjala s hrvaškim Ivom Sanaderjem za incidente v Piranskem zalivu. Hrvati so s Sanaderjevim delovanjem vsaj znali opraviti. Gotovo tudi veste, kako se SDS ves čas zavzema proti uveljavitvi arbitraže in piha z južnimi sosedi v isti rog. S problematiziranjem antifašističnega odpora, (če njihovemu početju pripišem samo ta blagohotni pomen), nam ob italijanski pozabi fašističnih zločinov kopljejo lastni grob. Več

  • Za narodov blagor

    Spoštovani, po dolgem času se vam kot dolgoletni naročnik zopet oglašam v Pisma bralcev. Povod je vaša številka 6 z dne 7. februarja 20 in z naslovom ’Za narodov blagor’. Več

  • Starost je biznis

    V naši domovini je nevarno biti star. Najmanj pol milijona nas je, tudi gospa Helena. Država pravi, da preveč. Že zdavnaj se nam je odpovedala, se v resnici nehala brigati za nas, socialne politike se ne gre več, odmerja slabe pokojnine, razmišlja, kako bi nas izselila iz lastnih stanovanj, ki so po njenem mnenju prevelika, in nas strpala v mišje luknje, ne gradi javnih zavodov, negovalnih bolnišnic, niti zagovornika starejših nam ne privošči. Prostor je že zdavnaj prepustila zasebniku z veliko empatijo do dobička, čeprav se vsake toliko pretvarja, da to ni res. Več

  • Za narodov blagor

    Dilema, o kateri danes govorijo nekateri politiki, ali izredne volitve ali nova vlada ob isti sestavi DZ, je za nas lažna dilema. Ko se je zaradi nenačelnosti in vztrajanja na partikularnih interesih iztekla operativnost dosedanje vlade in sedanjega Državnega zbora, je postalo jasno, da so potrebne nove volitve. Več