• Poceni sanje, draga resničnost

    Komentar Zorana Kusa v Mladini št. 42 o stanju in pomenu jedrske industrije v svetu in Sloveniji navaja povsem napačne in neobjektivne podatke. Več

  • Naj cveti sto gledališč

    Spoštovani novinar Marjan Horvat! Več

  • Popravek

    V članku „Skriti privilegiranci“, objavljenem v 43. številki tednika Mladina, v katerem sem med drugim pisal o 23 poslancih in poslankah s službenimi stanovanji, sem napačno zapisal, da eden izmed njih, Vojko Starović iz SAB, živi v Grosupljem. Kot so me opozorili v njegovi stranki, je bil poslanec sicer izvoljen v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, vendar že več let živi v Portorožu; za neljubo napako se Vojku Staroviću in stranki SAB opravičujem.  Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Zoran Kus z alarmantnimi podatki oziroma z argumenti na nivoju samouresničujočih prerokb nasprotuje jedrski energiji. Da bi minimiziral vlogo obstoječih jedrskih elektrarn, navaja njihov delež v celotni porabi energije in se sklicuje na upadanje njihovega deleža v proizvodnji elektrike. V resnici je proizvodnja jedrskih elektrarn še vedno za tretjino večja od proizvodnje elektrike iz volatilnih obnovljivih virov (veter, sonce) in v absolutnem smislu tudi ne upada, le proizvodnja iz drugih virov, predvsem fosilnih, hitreje narašča in se zato relativni delež jedrske energije zmanjšuje. Če to ilustriram s konkretnimi številkami: leta 1996 (ki ga omenja Zoran Kus) je poraba jedrske energije preračunano znašala 545 milijonov ton naftnega ekvivalenta (Mtoe), leta 2018 pa 611 Mtoe. V istem obdobju je poraba premoga narasla od 2279 na 3772 Mtoe, nafte od 3381 Mtoe na 4529 Mtoe in plina od 1906 na 3309 Mtoe. Posledica je dramatično povečanje virov izpustov ogljikovega dioksida, ki pa „strokovnjaka za podnebno krizo“ očitno precej manj skrbi kot pa večji poudarek jedrski energiji, ki ne povzroča podnebnih sprememb. Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Komentar Poceni sanje, draga resničnost (Mladina, 18.10.2019) se kljub znatni dolžini ne more pohvaliti z objektivnim prikazom stanja. Avtor mag. Zoran Kus je bil v času gradnje TEŠ-6 državni sekretar na Ministrstvu za okolje, torej problematiko pozna. Pa je vseeno pozabil navesti naslednje: 1. Vodilni problem proizvodnje električne energije je nezmožnost njenega hranjenja. Povedano preprosto: če se pogovarjamo o količinah, potrebnih za oskrbo države, nimamo načina, da bi elektriko, proizvedeno opoldne, prihranili do večera, saj s črpalno elektrarno Avče lahko do 15 ur zagotavljamo le do 90 W na prebivalca Slovenije. Nakup Teslinih baterij za enodnevno hranjenje vseh slovenskih energetskih potreb bi po trenutnih cenah stal kakih 100 milijard evrov, seveda pa take kapacitete za ves svet sploh niso dobavljive. 2. Tako je elektrika, proizvedena s sončnimi ali vetrnimi elektrarnami, dobrodošla, kadar je. Večino časa pa je noč, je oblačno ali ne piha. Če bi večino elektrike proizvajali le na ta način, bi morali v takih obdobjih ustaviti industrijo in se (zopet) navaditi na odklope gospodinjstev. Več

  • Prvorazredni

    Dejstva so dejstva – dokumentirana Glede na tako imenovana »dejstva« o denarnem toku med družbama Grep in Bazo Dante, ki so jih s krogci in puščicami novinarji nacionalne televizije v oddaji Tarča, z dne 3. 10. 2019, prikazali na podlagi zapisa tožilke Blanke Žgajnar v obtožnici, navajam dokumentirana dejstva: 1. dne 15. 4. 2011 je Grep Bazi Dante posodil 500.000 evrov, kar za tožilko Blanko Žgajnar ni sporno; tudi v oddaji Tarča tega ne problematizirajo; 2. dne 26. 8. 2011 je Grep Bazi Dante posodil drugih 500.000 evrov, s katerimi je Baza Dante družbi Electa plačala račune za nakup nepremičnin. Več

  • Intervju: Janez Kocijančič

    Spoštovani gospod Borut Mekina. Več

  • Pamflet

    Mladinin pamfletist B. Nežmah v 40. številki Mladine prav neokusno (omen est nomen: žmah je narečno okus) obračunava z Marjanom Šarcem, predsednikom vlade, pravzaprav z njegovo govorjeno (brano) angleščino med nastopom v Združenih narodih. Ves je v skrbi za slovensko dijaštvo, ki mu je bilo kar iz palače OZN signalizirano, da lahko celo s srednješolsko dvojko iz elegance obvladovanja govorjene podobe tujega jezika prilezeš na premierski položaj. Več

  • EU komisar št. 3

    K zanimivemu razmišljanju o oblikovanju »evropske vlade« je le potrebno dodati nekaj pripomb. Mislim, da je Janez Lenarčič s samozavestnim nastopom in znanjem, ne pa zaradi «več sreče«, dobil ugodno oceno na zaslišanju za komisarja. V vsakem primeru predstavlja njegov nastop gotovo pozitiven kamenček k ugodni sliki Slovenije v okviru EU. Z delovanjem v skladu z načeli, ki jih je predstavil, in hitrimi odzivi na pojavljanje problemov z njegovega delovnega področja, si ne bo ustvaril samo politično moč, ampak izboljšal tudi ugled EU v svetu, ki sedaj slovi kot počasna birokratska institucija. Tudi, denimo, Janez Potočnik je z uradniške funkcije kandidiral za komisarja in pri zaslišanju za prvi mandat celo doživel ironično pripombo, da se bo moral še marsikaj naučiti. Pri zaslišanju za drugi mandat je bil na zaslišanju sprejet brez pripomb in si s svojim delovanjem v EU ustvaril v mednarodnem okolju takšen ugled, da nadaljuje svoje delo v mednarodnem okolju. Ali to imenujete kot politično moč ali strokovno sposobnost, da so pripravljeni sprejemati v svetu tvoje nasvete, je popolnoma vseeno. Pomembno je, da ni tako pomembno, s kakšne funkcije prihajaš na položaj komisarja v Evropsko komisijo, kot to, koliko si uspešen pri svojem delu in kako znaš uveljavljati svoja stališča. Več

  • Za zdravje gre

    Spoštovani, zahteva stranke Levica, da se do konca leta sprejme njen predlog zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenosu obveznosti in pravic iz tega zavarovanja na enotno obvezno zdravstveno zavarovanje je močno vznemirila politiko, zlasti pogojevanje podpore vladnemu predlogu proračuna za naslednji 2 leti z izpolnitvijo te zahteve. Ne glede na to, da takšen oster ultimativen predlog izraža interes Levice za njeno politično uveljavljanje, je vendar razumljiv. Namreč, ukinitev ali popravke sedanjega dopolnilnega zavarovanja že dolgo časa neuspešno obljublja več strank in vlad. Sedanja vlada se bo zaradi jasnega dogovora z Levico in verjetno negativnega odnosa javnosti do kršiteljev tega dogovora le težko izognila reševanju tega dolgoletnega problema. Očitno pa je, da ji predlog Levice ni pogodu, zato želi zadevo čim bolj odložiti in pripraviti svoj predlog, ki bi v najmanjši možni meri spreminjal sedanje stanje. Razlogi so naslednji: Velik materialni interes zavarovalnic za ohranitvijo DZZ pogojuje njihovo močno angažiranje za objavo številnih »strokovnih« prispevkov, ki opravičujejo to zavarovanje in angažiranje pri uveljavljanju drugih stimulativnih oblik prepričevanja zlasti tistih posameznikov in institucij, ki so pomembni pri odločanju. Več

  • Prijatelj bogatih

    Spoštovani, Upokojenci so v Sloveniji edina skupina prebivalcev, za katero še vedno veljajo zloglasni varčevalni ukrepi o uravnoteženju javnih financ. Po nekaterih izračunih se je v letih, ko so se pokojnine le delno usklajevale z rastjo plač in življenjskih stroškov, ali pa sploh ne, privarčevalo milijardo evrov. Več

  • Plačljive žaljivke

    V skladu z Zakonom o medijih zahtevamo popravek navedbe v članku z naslovom Plačane žaljivke, ki ste ga objavili dne 13. 9. 2019 na spletu in v tiskani izdaji Mladine št. 37, stran 15. Več

  • Zadnji odcep za Evropo

    Spoštovani. Več

  • Je „zelena rast“ sploh mogoča?

    Spoštovani gospod Zoran Kus, z zanimanjem smo prebrali vašo kolumno Je „zelena rast“ sploh mogoča?, ki je bila objavljena v zadnji Mladini (št. 38). Prvič se je zgodilo, da je vidnejši predstavnik slovenske vladne administracije javno spregovoril o nezdružljivosti gospodarske rasti in okoljske trajnosti in s tem postavili pod vprašaj ekonomsko dogmo, v katero oblikovalci politik ne smejo podvomiti. S tem ste pokazali izjemen moralni pogum, zato izražamo polno podporo vašim prizadevanjem za oblikovanje ambiciozne podnebne politike Slovenije. Čeprav se zavedamo, da je to v trenutnih razmerah malo verjetno, upamo tudi, da bodo znanstvena dognanja in empirične dokaze, ki ste jih prepričljivo nanizali v svoji kolumni, upoštevala tudi resorna ministrstva pri oblikovanju dolgoročne podnebne strategije, pri čemer imajo poleg ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za podnebne spremembe, pomembno vlogo zlasti ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več

  • Uredništvo

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev

    Varčevanje pri revežih

    Popravek V članku »Varčevanje pri revežih« se nam je dogodila nepotrebna napaka. Navedli smo, da je Petra Meterc v parlamentu prebrala svojo zgodbo o tem, kako je zanjo pomemben otroški dodatek. A ne gre za njeno osebno zgodbo, pač pa za izjavo druge matere samohranilke. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, nimam dovolj prostora, da bi podrobneje odgovoril na vse pripombe, ki sta jih v svojih pismih zapisala g. Bregar in g. Mezgec in ki si odgovor zaslužijo, zato odgovarjam na kratko. Naslednji seznam (nikakor ne popoln) predstavlja nekaj napak v modelih IPCC, ter več vprašanj, ki jih pri IPCC bodisi popolnoma zanemarjajo kot nepomembna, bodisi jim ne pripisujejo prave teže. Več

  • Boj za duše

    Članek ’Boj za duše’, ki se ukvarja s stanjem na področju psihoterapije v Sloveniji, sem prebral z zakasnitvijo, čemur je botroval počitniški poletni čas. Več

  • Za zdravje gre

    Spoštovani, vesel sem, da Mladina vztrajno podpira ukinitev prostovoljnega zavarovanja, kar pa se zaradi znanih odločevalcev in hinavcev vedno znova odmika in problematizira, čeprav gre dejansko za enostavno in nujno potrebno rešitev. Zakaj? Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Kako pomembni so za razsvetljevanje širše javnosti neodvisni raziskovalci, ki mimo institucij (t. i. uradne) znanosti razkrivajo neukemu ljudstvu prave resnice, se je lepo pokazalo v pismih bralcev vaše revije (Mladina št. 33 in št. 35, Premog, gorivo prihodnosti) v prispevkih g. Erika Margana. Gospod »gromoglasno medijsko kampanjo proti CO2 in grožnje s podnebnimi spremembami« odpravi z levo roko in nekaj na hitro narejenimi računi in številkami. Z njim se nikakor ne strinjam. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti 

    V odzivu g. Margana na moje pismo bralcev v prejšnji številki revije Mladina je vrsta novih izjav in trditev. Ampak najprej komentar na domnevno podtikanje izjav. Kot pavšalno izjavo smatram npr. trditev brez dokazov, da se strokovnjaki IPCC motijo o času zadrževanja CO2 v atmosferi. To je zelo jasna trditev, ki si zasluži obravnavo v najboljših strokovnih revijah. Z argumenti. Tudi trditev »Z ekološkega stališča je CO2 povsem neškodljiv ...« je zelo pavšalna. Bralec članka, ki ga citira g. Margan, bo tudi našel opozorilo avtorjev, da je lahko pozitivni učinek dodatnega CO2 na rastline prehoden in da so lahko negativni vplivi zaradi klimatskih sprememb (npr. višje temperature, padavine) bistveno večji. Stvari niso nikoli črno-bele. Ozon v mestih je škodljiv, v višinah nas ščiti pred UV žarki, SO2 je del nevarnega smoga, v atmosferi ima hladilni učinek, in vodna para v oblakih ima zelo različen učinek na segrevanje ozračja glede na tip in višino oblaka. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, Kot kaže je g. dr. Bregar prezrl jasno zapisano, da je potrebno omejiti in močno znižati tiste zares nevarne produkte izgorevanja, ki povzročajo hujšo ekološko škodo in vplivajo na kvaliteto zraka. Več

  • Starost je biznis

    Spoštovani Grega Repovž, vaš prispevek z zgornjim naslovom je sijajen, še posebno zato, ker se s „stvarjo“ nihče ne ukvarja, čeprav bi se vsaj odločevalci morali. Več

  • Opravičilo

    V petek dopoldne me je poklical predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Hudomušno me je opomnil, da smo naredili napako. Imel je prav, v članku »Kdo je nova zvezda desnice?« smo po pomoti namesto njegove objavili fotografijo Boštjana Gorjupa, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. »Malo ste me pomladili,« je dejal Kovšca. Glede teksta, njegove vsebine, predsednik državnega sveta razen tega, da je »levičarski«, ni imel nobenih resnih pripomb. Je pa zato Kovšca še isti dan spregovoril za Novo24TV, kjer je »ekskluzivno eno za drugo ovrgel žaljive in neresnične navedbe Mladine ter napovedal vročo jesen«. Več

  • Intervju: Andrej Bertoncelj

    Sem čakal, da se bo kdo oglasil in povedal, da je sicer morda res, da velika večina analiz nakazuje, da naj bi bilo »delo preveč obremenjeno z davki in prispevki«, kar je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj v intervjuju za Mladino. Vendar nikakor tega ne pravijo vse analize, niti to po mojem vedenju, ne zdrži resne kritike. Bine Kordež je na svojem blogu zelo argumentirano pojasnil, da gre za mit (»Višja obdavčitev plač v Sloveniji je samo mit« blog 21.2.2019). In hudo je, če se napačni mit neodgovorno širi med ljudmi (še huje med novinarji)! To povzroča izjemno škodo, nemotiviranost med ljudmi. Verjetno ima prav, ko pravi, da večina študij kaže na osnove za takšno trditev. Ampak ali ni njegova, oziroma naloga njegovih sodelavcev, da kritično pregledajo, kako se te analize delane? Oziroma, če misli, da se Kordež moti, ne navede, kje. Zakaj jih ne zadolži, da preverijo ali »vse analize« upoštevajo dve oziroma tri pomembne specifiki, relikviji samoupravnega socializma. Gre za povračilo stroškov za prevoz na delo in prehrano. Če bi to svojim ljudem naročil, bi dobil podatek, da bi lahko podjetja izplača zaposlenim povsem neobdavčeno mesečno do 123 € za prehrano in da, če bi vzeli mesečno vozovnico za vožnjo po Ljubljani, dodatno 37 € za povrnitev prevoza na delo. Seveda pa se veliko ljudi vozi veliko dlje. Če vzamemo v izračun, da je znašala povprečna bruto plača v Sloveniji marca 1.752,34 €, neto izplačilo pa 1.128,15 €, znaša to 64,4%. Če bruto plači kot neto plači dodamo omenjenih 160 €, pa se delež izplačila poviša za 3 odstotne točke. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 33 je bilo objavljeno pismo bralca g. Erika Margana, kjer je pisec najprej komentiral prvotni članek z naslovom »Premog, gorivo prihodnosti«, nadaljuje z razglabljanjem o principu delovanja znanosti in zaključi s kategorično zavrnitvijo grožnje globalnega segrevanja ter nesmiselnostjo ukrepanja v smeri obnovljivih virov. Kot je g. Margan že napisal, bi strokovna zavrnitev njegovih pavšalnih razlag in izjav (npr. izjava »Tudi če predpostavimo, da enkrat izpuščen CO2 ostane v ozračju 130 let ali več (kot domnevajo pri IPCC , kar je mimogrede napačno)....«) zahtevala ne samo daljši članek, ampak bolj verjetno knjigo. Ker pa se je navezal v pismu na načela delovanja v znanosti, bi tu opozoril, da sicer znanost temelji na preverljivih dejstvih, vendar zaradi obsežnosti področij posameznik ne more več strokovno obvladati vsega potrebnega znanja in je načelo konsenza in preverjanja ter sprejemanja podatkov in preračunov pomemben del znanstvenega dela. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) je strokovno telo Združenih narodov, kjer sodeluje 195 držav in tisoče znanstvenikov (več informacij na www.ipcc.ch). Pri preučevanju učinkov CO2 in efekta globalnega segrevanja sodeluje na tisoče znanstvenikov zelo različnih profilov, ki delajo na svojih strokovnih področjih in skupaj sestavljajo sliko dogajanja in možnih scenarijev. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 32 (9.8.2019) je bil objavljen prispevek Žane Erznožnik z naslovom: Premog, gorivo prihodnosti /Kdo pripravlja nacionalni energetski in podnebni načrt in kaj je s tem narobe. Več

  • Volk proti drežniški kozi

    Popravek V članku v prejšnji številki Mladine z naslovom Volk proti drežniški kozi sem zapisal, da gre pri napadih volkov na edino slovensko avtohtono vrsto koz za konflikt med dvema zaščitenima vrstama. Ta trditev ni točna. Drežniška koza namreč kljub temu, da je z manj kot 700 osebki kritično ogrožena vrsta, ni uvrščena na seznam zaščitenih vrst. Volkovi na drugi strani danes nikakor niso kritično ogrožena vrsta, so pa že od leta 1993 uvrščeni na seznam zaščitenih vrst.  Več

  • Plavanje v hangarju

    Opozorilo o nepravilnosti članka v Mladini V članku »Plavanje v hangarju« je navedenih par napačnih dejstev glede projekta Ilirija. Več

  • Plavanje v hangarju

    Bernard Nežmah v kolumni Plavanje v hangarju, ki je bila v časniku Mladina objavljena 2. avgusta 2019, med drugim omenja tudi urejanje vrtičkov na Brodu ter plaže na Savi; zaradi objektivnega obveščanja bralcev vam v nadaljevanju podajamo dodatne informacije o obeh temah. Več

  • Plavanje v hangarju

    Vezano na vaš članek »Plavanje v hangarju«, avtorja Bernarda Nežmaha, objavljen v Mladini dne 02.08.2019, ugotavljamo napačno navedena dejstva o projektu Ilirija, zato kot projektantska skupina Elea iC podajamo pojasnilo in prosimo za objavo pravih dejstev: Plavalni center Ilirija, ki ga trenutno projektiramo, bo sodobno plavalno središče z osrednjim pokritim olimpijskim bazenom. Projekt je v širšem javnem interesu, saj bo z izgradnjo vzpostavljeno sodobno urejeno plavalno središče. Gre za gradnjo pokritega olimpijskega bazena s tribunami, v celoti skladno z mednarodnimi standardi za tovrstne športne objekte in prireditve. V sklopu Plavalnega centra bo urejen tudi vadbeni bazen dimenzij 20 m x 25 m, tri manjše športne vadbene dvorane ter prostori za spremljajoče športne aktivnosti. Več