Reči genocidu genocid

Najprej, že pred sto leti, so začeli prihajati po Palestince. Potem so prišli po Iračane in po Sirijce in Libanonce in zdaj še po Irance. Ne misliti, da ne pride čas, ko bodo prišli tudi pote.

Konec nemške zgodbe o požigu Reichstaga

Okroglih osemdeset let je očitno pravi trenutek, da se je sesula tudi posebna nemška zgodba o požigu Reichstaga. Medtem ko je ves svet izhajal iz prepričanja, da so nacisti požar ne samo temeljito izkoristili, ampak tudi, da so ga organizirali, so v Nemčiji od leta 1959 verjeli, da jim je požar, ki ga je podtaknil mladenič Marinus van der Lubbe, padel po srečnem naključju v naročje. To verzijo zgodbe so vnesli v šolske učbenike in celo v Brockhausov leksikon. Avtorju tega konstrukta, sodelavcu spodnjesaške Službe za zaščito ustave Fritzu Tobiasu, je prisluhnil urednik Spiegla, Rudolf Augstein, in izšla je serija v enajstih nadaljevanjih. Dvome o prepričljivosti tega spisa je spravil z mize nadvse ugledni zgodovinar z münchenskega Instituta za sodobno zgodovino Hans Mommsen. Po tej razlagi naj bi bil Marinus van der Lubbe mlad anarhist, ki je sam vdrl v stavbo Reichstaga in zakuril ogenj z netilci za podžiganje kurjave. In tej zgodbi so v takratni Zahodni Nemčiji verjeli in jo sprejeli za uradno. Dvomljivci so veljali za »teoretike zarote«. To pa se je zdaj sesulo. Kot poroča tednik Stern (28.5.2025), tudi na sramoto pokojnega profesorja Mommsena, ki je dal zgrešeni teoriji neupravičeno posvečenje. Avtor članka je Berlinčan Uwe Soukup, ki je leta 2023 sam izdal knjigo o požigu Reichstaga in nasledkih za demokracijo. .

Dobri človek Pahor

Poskušajmo najti odgovor, zakaj bi 62-letni Borut Pahor, slovenski „kralj instagrama“, ogrozil donosno podjetniško kariero s polarizirajočo izjavo? V to, da je Borut Pahor vnaprej vedel, da bo z zanikanjem genocida nad Palestinci sprožil vihar v slovenski javnosti, sploh ne dvomim, saj so v napovedi intervjuja zapisali, da bo „tokratni intervju brez dvoma odmeval“. Še več, na to da bo javno zanikal genocid, se je Borut Pahor „pripravil“ (sicer, če me vprašate, se je pripravil zelo slabo), saj ne samo da je podal oceno, da v Gazi ne gre za genocid, temveč se je celo spustil na polje pojasnjevanja „zakaj tako meni“.

Medvedja usluga

Ob vsakem nesrečnem srečanju medveda in človeka se začne razprava, kjer se krešejo zelo različna strokovna in čustvena mnenja. Tako je tudi sedaj ob hudo poškodovani ženski. Prebiramo lahko zelo različna mnenja že o tem, koliko je sploh medvedov na nekem območju. Še nobena vlada ni dala odstreliti toliko medvedov kot sedanja, ki je odredila za odstrel letos kar več kot 200 medvedov. Ob tem pa je že osnovna težava v tem, da so presoje o številu medvedov zelo različne. Najbolj zanesljivo je število medvedov ugotovljeno na podlagi genskih vzorcev v iztrebkih, ki dokazuje, da jih je 650. Predvideni odstrel več kot 200 medvedov bi torej določil odstrel kar tretjino populacije!

Pismo poslancem Levice

Trenutno v parlamentu obravnavate predlog zakona o psihoterapiji in kot sem razumela vašega poslanca M. Jakopoviča, ga podpirate. Kako lahkotno in populistično mi zveni vaše stališče - stališče iz ust nepoznavalcev tematike - in kako nerealna so v resnici vaša pričakovanja. Menite, naj bi s predlogom zdravstvo pridobilo kapacitete za obvladovanje krize duševnega zdravja, hkrati pa se bodo lahko s tem področjem ukvarjali le usposobljeni in izobraženi ljudje, ki bodo delo opravljali po jasnih in varnih kriterijih. Sami superlativi.

Več Grimsa!

Spoštovana Stanka Prodnik.

Zanikanje genocida

Članek z zgornjim naslovom v 22. številki Mladine dobro pojasni izvor mržnje do Palestincev pri Evropejcih in Američanih, nič pa ne pove o izvoru genocidnega ravnanja pri Izraelcih. Običajna predstava, da so Združeni narodi po holokavstu ustanovili državo Izrael, kamor so se priseljevali preživeli Judje, namreč ne drži. Ideja o obnovitvi svetopisemske judovske države je projekt cionizma, nacionalističnega gibanja, ki je nastalo konec 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni pa so idejo že pričeli uresničevati s priseljevanjem evropskih in ameriških Judov. Priseljevanje je bilo vedno številčnejše, tako da se je judovsko prebivalstvo do štiridesetih let v Palestini že potrojilo. To je pripeljalo do prvih sporov in uporov avtohtonega arabskega prebivalstva. Državo so si Judi priborili tudi s terorističnimi akcijami paravojaške organizacije Irgun v štiridesetih letih.

Evropska politika se prebuja

Skoraj sem prepričana, da nihče ne razume, kaj trenutno preživljamo, kam tavajo naše misli in kaj občutijo naša srca – mi, Palestinke in Palestinci, še posebej iz ljubljene Gaze.

Kdo šraufa glave?

Dve objavi, ena kot komentar k članku Kdo šraufa glave, objavljenem v Mladini št. 20 z dne 16.5. letos in druga z naslovom Pisal zakon, ki mu odpira vrata do javnega denarja, objavljenem v Večeru, dne 21.5. letos sta me spodbudila k temu pisanju. Prvi v Mladini, kjer me je presenetil slog razmišljanja osebe, čigar nepristranost v kritičnih pogledih na različne družbene pojave pri nas sem doslej postavljala visoko, in drugi, v Večeru, ki v raziskovalnem novinarskem delu nazorno razkriva psiho-dinamsko ozadje, kako je nastajal oziroma ne bi smel nastajati zakon o psihoterapevtski dejavnosti v slovenskem zdravstvu.

Vstajenje križanega

»Vsi smo Janše« je oznanjal šablonsko natisnjen slogan navijačev Janeza Janše pred celjskim sodiščem«, je razbrati v Mladininem članku Vstajenje križanega.

Zakaj umetnost izginja iz javnega prostora?

Čeprav zakon od leta 2017 predpisuje, da mora biti del sredstev javnih investicij namenjen umetniški opremi, se ta določba skoraj ne izvaja.

Predsednica

Kaj pa, če kariera državne uradnice Saše Jazbec le ni tako brezhibna?

»Prekleta Gorica« in Giro

Kolesarji “Gira », krožne dirke po Italiji, bodo 24.maja 2025 prečkali mejo s Slovenijo in vstopili na področje Nove Gorice. Rekli bi, nič novega, nič posebnega. Giro je večkrat prečkal meje ali startal z nove lokacije. Tokrat so prvič pedale potisnili v Albaniji ... A v Gorici bo, kot kaže, posebna, simbolična etapa.

Test

Po referendumu je potrebno sliko družbenega testiranja nekoliko razširiti. Po dolgem času je desnici uspel spet met in to na državne stroške: ugotovila je, da ima nekaj manj kot 25 % delež volilnega telesa in toliko jih je tudi prišlo izkazati svojo pripadnost. In to preštevanje jim je uspelo na državne stroške. Pri tem je nehote vsa desnica pokazala neverjetno enotnost. Imeli so popolnoma enake agresivne, populistične nastope, z navajanjem argumentov, ki to sploh niso bili.

Po referendumu o državnih rentah

Na nedavnem referendumu se je odločalo, kdo naj odbira umetnice in umetnike, ki bodo uživali državno rento – strokovne komisije ali vsakokratni minister-ministrica. To vprašanje ni mučilo kaj dosti ljudi, ljudstvo niti ni vedelo, da obstaja. Vse dokler ni poslanec SDS Andrej Hoivik razglasil, da se na tem vprašanju lomi elitizem sedanje vlade in maščujejo krivice vladne pokojninske reforme. Izjemna mobilizacija, ki se je posrečila pobudnikom referenduma, je vredna premisleka.

Sodobne spovednice

Novinar Luka Volk v članku z naslovom »Sodobne spovednice« pisanje odpre z obetavno premiso – opozarja, da se odklone, ki so posledica sistemskih družbenih nepravičnosti, skuša neposrečeno reševati z individualiziranimi oblikami pomoči, pri tem pa se posameznika, ki je žrtev sistemskih neenakosti ali celo krivic, obravnava kot odgovornega za nastalo stanje. Nato pa skuša v nadaljevanju prispevka težave in nevarnosti prihajajočega zakona uravnotežiti z nekaterimi zgodbami iz zdravstva in sodnega izvedenstva, ki s samim Zakonom o psihoterapiji v resnici nimajo nobene zveze.

Kdo šraufa glave

Na kratko odgovarjam množici podpisnikov, prizadetih zaradi mojih nekaj pripomb o psihoterapiji.

Pamflet

Spoštovani!

GZS, AmCham z milijoni javnega denarja

V zvezi s prispevkom »GZS, AmCham z milijoni javnega denarja«, objavljenim 18. aprila 2025 v tedniku Mladina, objavljamo popravek naslednjih navedb:

Tudi domobranska oblast je podeljevala priznanja in nagrade literatom

Med prebiranjem gradiv, ki zadevajo 80-letnico konca II. svetovne vojne, sem v reviji Slovensko domobranstvo, leto I., št. 17, naletel na članek »Naša kultura živi«. V članku se opisuje literate – odlikovance, ki so odklonili kulturni molk med vojno ter so »iz bogatih zakladnic svojega duha dali svojemu narodu najboljše, kar so premogli.« 28. marca 1945 je bil v pokrajinski palači kulturni praznik. Komisija pod predsedstvom prof. Jožeta Peterlina, ki so jo sestavljali še člani, urednika Borko in dr. Tine Debeljak ter dramaturg prof. Moder, je predlagala prezidentu Pokrajinske uprave generalu Leonu Rupniku, da podeli naslednjim literatom pokrajinska priznanja in nagrade. Med nagrajenci so bili pesnik Alojzij Gradnik, pisatelja Stanko Majcen in Emilijan Cevc ter posthumno borec – pesnik France Balantič.

Kdo šraufa glave

Spoštovani gospod Dragan Petrovec.

Odločitev o Gorenjski bolnišnici

V času od 20. marca, ko je bila sprejeta odločitev vlade, da bo Gorenjska bolnišnica umeščena v Kranju, do danes, je bilo izraženo nestrinjanje vseh gorenjskih občin vzdolž Save Dolinke in Save Bohinjke. Kot rojena Jeseničanka, nekdanja sodelavka ter stalna spremljevalka razvoja zdravstva na Jesenicah moram povedati tudi svoje nestrinjanje glede umestitve Gorenjske bolnišnice v Kranju. Strinjam se z jeseniškim županom, da je ta odločitev v celoti politična. Lahko trdim, da je narejena na pomanjkljivih analizah, morda celo brez kakršnih koli analiz.

Umetnost preživi človeka

V članku Umetnost preživi človeka, zapisu o ponovitvi petdesetletne gledališke predstave Noordung 1995 – 2045, sem pri naštevanju igralske zasedbe pomotoma izpustil Damjano Černe. Igralka je brez dvoma eden od ključnih stebrov te izjemne predstave, in moja naloga je bila, da to tudi poudarim, zato se ji za svojo površnost iskreno opravičujem.

Intervju: Matjaž Gruden

Spoštovani g. Gruden!

Še pomnite, tovariši?

Ena večjih zmag civilne družbe v Sloveniji je bila zagotovo tista, ko so zaposleni na RTV skupaj s prostovoljci iz Inštituta 8. marec in Glasu ljudstva z ramo ob rami ubranili javno televizijo pred pretnjami povampirjenega janšizma. In takrat smo se nadejali, da je normalizacija medijske politike mogoča in da bodo končno prevladali profesionalni novinarski standardi. Kaj se po treh letih resnično dogaja v tej ključni ustanovi medijske krajine? Za površen pregled je dovolj, če nanizamo nekaj neprijetnih izkušenj, katere se, kot kaže, v zadnjem času množijo. Ni treba biti teoretik zarote, da tovrstni trend pripišemo naraščajoči predvolilni histeriji, ki jo skupaj z opozicijo zganjajo mnoge interesne skupine v bojazni pred izgubo privilegijev, ki jih tako slastno uživajo dolga leta.

Vikendpaket v Istri

V člankih »Vikendpaket v Istri«, objavljenem v tedniku Mladina 18. 4. 2025, in »Vikendpaket v Istri / Bi moral Robert Golob zaradi tega odstopiti?«, objavljenem na spletni strani www.mladina. si 18. 4. 2025, se avtor sprašuje, ali se je protikorupcijska komisija zganila v primeru, ko je Janša letoval v Vili Zlatorog, in odgovori, da se ni. Navede tudi, da se ni nič zgodilo, ko je Janševa vlada na različne funkcije imenovala odvetnika Francija Matoza. Z namenom objektivne in vsestranske obveščenosti javnosti pojasnjujemo, da je Komisija za preprečevanje korupcije obravnavala tako primer letovanja Janeza Janše v Vili Zlatorog kot imenovanja Francija Matoza na mesto neizvršnega direktorja DUTB. V obeh primerih je sprejela ugotovitve o kršitvi določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V primeru Vile Zlatorog vodimo na Komisiji na podlagi odločitve sodišča ponovljeni postopek, ki še ni zaključen, v primeru imenovanja v DUTB pa so ugotovitve pravnomočne. Vprašanje posledic in pravočasnega prevzemanja odgovornosti pa je odraz politične kulture. 

Dobim vas, vse vas dobim!

Bom zelo kratek. Ivan Janez Janša ni postal mučenik na veliki petek. Njegov govor po razsodbi je tudi zanimiv, takole med vrsticami je povedal pravi razlog „množičnih“ protestov pred Celjskim sodiščem: da so upokojenke in upokojenci pritiskali na sodišče. Zato imam za Ivana Janeza Janšo eno hudomušno vprašanje: Krivosodje, da ali ne? 

Trumpov $kazino

Trumpova administracija je pravilno ocenila, da je konec svetovnega gospostva kolektivnega imperializma Zahoda pod vodstvom ZDA. Po teoriji Samirja Amina pet monopolov omogoča imperialističnim državam, da si prisvajajo presežno vrednost, ki jo proizvede delavstvo v odvisnih deželah svetovnega kapitalizma. Kolektivni imperializem Zahoda, ki je do zloma neoliberalnih politik okoli leta 2000 še obvladoval svetovno gospodarstvo, je nekatere monopole že izgubil, druge pa izgublja.

Kdo šraufa glave

Oglašam se na zapis sicer izjemno prodorne avtorice Stanke Prodnik, ki je po mojem mnenju, ob rednem spremljanju njenih komentarjev, prvič močno zgrešila, in sicer z oceno položaja psihoterapije. Uvodno pojasnilo je nujno – nisem ne psiholog, še manj priložnostni psihoterapevt s kakšnim tečajem ali morda večletnim izobraževanjem, tako da pišem le kot rahlo kvalificirani bralec, ki so ga pa pred dobrim desetletjem psihoterapevti povabili na Bregantove dneve s prošnjo za naslovno predavanje.

O Ukrajini še kar naprej na prvo žogo?

Tri leta in še nekaj se razpravlja o Ukrajini kot žrtvi agresije, kot da se je vse začelo z izvolitvijo komika Zelenskega za predsednika države. Pozabljeno je vse, o čemer so mediji poročali prej, in o političnih igricah nesposobnih politikov. Sploh pa se ne govori o tem, da ima Ukrajina neko predzgodovino, zaradi katere je zelo heterogena, politiki pa je niso znali ustrezno voditi, tako da je končala v državljanski vojni. Ruska agresija je bila namreč zunanji poseg v državljansko vojno. Vpogled v te okoliščine je nujen. Kaj pomeni nesposobnost politikov, nam je dobro znano iz domače zgodovine. Spomnimo se samo škode, ki jo je Sloveniji nakopal Peterle, tako za ekonomski položaj Slovencev v Italiji kot za kvaliteto primorske avtoceste, za preprečitev katastrofalnega dogovora v zvezi z Osimom pa ga je moral Drnovšek odstaviti kot zunanjega ministra! Jelcinova razpustitev Sovjetske zveze je privedla naslednice v položaj, ko so v mnogih, tudi v Rusiji in Ukrajini, zagospodovali oligarhi, ki so se polastili gospodarstva. V Rusiji je potem prišel na oblast Putin in za utrditev svoje oblasti neusmiljeno obračunal z upornimi oligarhi, druge pa je vključil v sistem. Kaj si o tem sistemu mislimo,  je drugo vprašanje, ve pa se, kdo je na oblasti. V Ukrajini pa je drugače: oligarhi so se izmenjevali na oblasti, in natanko se ve, kateri je lansiral Zelenskega. Tragedija Ukrajine, ki bo iz vojne izšla zmanjšana in ponižana, korenini v tem, da so bili vsi politiki, ki so jo vodili po osamosvojitvi, pod ravnijo, ki so jo zahtevale razmere.