• Po volitvah

    Z razmišljanjem v nadaljevanju nikakor ne želim jemati zanosa ob volilni udeležbi, kakršna je bila in ob odločitvi volilcev, kot se je zgodilo. Konec koncev smo volilci popolnoma jasno in nedvoumno izrazili to, kar želimo, kar potrebujemo. Spoštovanje, red, pravičnost. Več

  • Pamflet: Od kod superšampioni?

    Spoštovani g. Nežmah, že od začetka agresije s strani Ruske Federacije na Ukrajino pišete tudi o manj znanih plateh celotne situacije. V Mladini št. 17 pišete o domnevnem medijskem navijaštvu časopisa The Guardian, saj naj bi poročal o vojaških izgubah v Ukrajini s povzemanjem izjav britanskega obrambnega ministrstva, nič pa o vojaških izgubah ukrajinske strani. Več

  • Intervju : Nika kovač, Inštitut 8. marec

    Dekleta in žene iz Inštituta 8. marec so s svojo dobro vodeno organizacijo in napornim delom po vsej državi močno vplivale na udeležbo na volitvah, s tem so pa tudi odločilno vplivale na demokratično prenovo z novo oblastjo. Po referendumu ob zakonu o vodah je bil to že drugi veliki uspeh te nevladne organizacije, ki dokazuje, da lahko tako trden most med generacijami zgradi samo mladost. Zato smo direktorici Inštituta 8. marec Niki Kovač podelili Red za zasluge z medvedovo šapo. Več

  • Tedni za usodne napake

    S kolumno Grege Repovža se ne bi mogla bolj strinjati. A usodne napake se ne utegnejo zgoditi samo velikemu zmagovalcu. Dogajajo se lahko tudi manjšim koalicijskim partnerjem, ki nenehno trepetajo, da jih bo veliki zmagovlec pohrustal, ostali koalicijski partnerji pa zasenčili. Obe nevarnosti sta povsem realni – vsak vstop SD v vlado z vodilno liberalnodemokratsko stranko je ta stranka plačala z nižanjem ali stagnacijo svoje podpore med volilci. Več

  • Popravek

    Krščen matiček in 300 belih češnjevih cvetov, kako se nam je lahko to prigodilo? Pod fotografijo kulturniške skupine XIV. divizije, ki je nastala na enem izmed partizanskih mitingov leta 1943, torej še predno se je divizija podala na dolgo pot na Štajersko, smo zapisali, da pesnik Karl Destovnik – Kajuh, mož s partizansko čepico in brki, sedi na sredi skupine. A tisto ni Kajuh, gre za njegovega kulturniškega soborca in kiparja Janeza Weissa – Belača. Kajuh se skriva na desni strani slike, prav tako z brki, a s cigareto v ustih. Ne Belač, ne Kajuh nista dočakala konca vojne, oba sta umrla v bojih, Belač 21. februarja 1944 na Graški gori, Kajuh samo dan kasneje na pragu Žlebnikove domačije v Šentvidu nad Zavodnjami.  Več

  • O goli želji po oblasti

    V filmskih trilogijah Petra Jacksona Gospodar prstanov in Hobit so Hobiti – resda mimogrede, pa vendar – predstavljeni kot ljudstvo brez politične oblasti. To je razvidno iz Gandalfovih obiskov. Gandalf je filmski čarovnik. Kamor pride, vselej najprej pozdravi vladarja in si z njim izmenja vljudnosti. Toda na Šajerskem, deželi Hobitov, tega ne naredi, ker vladarja ni. Tukaj obišče prijatelje. Hobiti torej ne poznajo kraljev in oblasti. Rečeno je zgolj, da imajo radi stvari, ki živijo in rasejo, da ljubijo tobak, hrano, pijačo, petje, ples. Skratka, slavijo preprosto življenje. Več

  • Vse, kar je ostalo

    Pri pisanju knjige je edino bolj zanimivo od tega, kar odkriješ pri njenem nastajanju, to, kako bralci reagirajo nanjo. Vsi pogovori, ki sem jih imel o monografiji Rusija in slovanstvo, so bili zato posebna doživetja. To velja tudi za intervju s Ksenijo Horvat, ki sem ga imel na TV Slovenija 17. aprila. Več

  • Bavčarjev izbis

    V članku z naslovom »Bavčarjev izbris« avtorice Monike Weiss je navedena naslednja neresnična informacija: »Popolno naključje naj bi bilo, da Bavčarju pri tožbi strokovno pomaga ravno davčni strokovnjak, ki predava na finančni upravi in mu je ta v zadnjih dveh letih plačala 6737 evrov.« Navedba novinarke ne drži. Navedeni davčni strokovnjak je za predavanje na finančni upravi prejel zgolj plačilo v višini 488 EUR z DDV-jem. Ostala nakazila s strani finančne uprave se nanašajo na povračila stroškov postopka, ki jih je prejel kot pooblaščenec strank v postopkih, glede na uspeh pritožbenega postopka, v skladu z ustrezno tarifo.  Več

  • Poziv k čimprejšnji ureditvi pravnega položaja Zavoda Radio Študent

    Spoštovani, v društvu Asociacija, društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje, vezano na proces usklajevanja ustanovitvenega akta Zavoda Radio Študent z zakonom o nevladnih organizacijah. Uvodoma velja izpostaviti, da kot član v okviru našega društva deluje tudi Zavod Radio Študent, nevladna medijska organizacija, ki v domačem kulturnem ekosistemu opravlja za organizacije in posameznike, ki jih zastopamo, nenadomestljivo vlogo. Prav v sistemskem oziru in ne ozkem okviru odnosa med ustanoviteljem in njegovim zavodom želimo nasloviti problematiko, o kateri beremo iz medijskih obvestil in javnih občil. Verjamemo, da je dogajanje, vezano na poskuse radikalne in nelegitimne transformacije domačega medijskega prostora študentskim funkcionarjem dobro poznano. Več

  • Odprto pismo novinarju TV Slovenija, Jožetu Možini

    Bodi pozdravljen, Jože! Več

  • Vodstvu Pošte Slovenije

    Na pismo g. Andreja Pozniča z naslovom "Vodstvu Pošte Slovenije" podajamo pojasnilo.  Več

  • Bavčarjev izbris

    Spoštovani, v skladu z Zakonom o medijih vam v objavo pošiljamo zahtevo za objavo popravka, ki se nanaša na članek z naslovom »Bavčarjev izbris«, ki je objavljen v Mladini dne 15. 4. 2022. Več

  • Vodstvu Pošte Slovenije

    Spoštovani, v poštni nabiralnik sem kljub oznaki, da ne sprejemam propagande, prejel dva propagandna materiala in sicer predvolilna biltena strank NSI in SDS. Na lokalni pošti so mi na pritožbo odgovorili, da so od svoje poslovne enote prejeli izrecno navodilo, da materiale razdelijo po vseh nabiralnikih, ne glede na opozorila o zavračanju propagande. Prosim za pojasnilo o zakonitosti tega početja in o morebitnih ukrepih. Prav tako prosim za informacijo, koliko je Pošta Slovenije političnima strankama računala te storitve oziroma, ali jima je bil sploh izstavljen račun. Ker gre za javno podjetje, menim, da je javnost upravičena do teh informacij. Več

  • Imamo luč na koncu predora!

    Depresivci vseh dežel, združite se! Pozabite na zdravnike, antidepresive in drugo navlako, kajti prižgala se je luč na koncu predora, stiske bo kmalu za vselej konec – podmladek stranke SDS ima genialno in revolucionarno rešitev: Ne bodite depresivni, včlanite se v SDS in ne boste več depresivni. Več

  • Javno pismo

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Pisma bralcev

    Prijava nedovoljene državne pomoči, ki jo Telekom d.d. plačuje za programe Nova24tv

    Na Evropsko komisijo smo podali pritožbo o domnevno nezakoniti državni pomoči, ki je bila dodeljena NTV24 d.d. iz javnih sredstev preko podjetja Telekom d.d. Državna pomoč je prepovedana, ker z dajanjem prednosti izbranemu podjetju izkrivlja konkurenco na evropskem trgu. V pritožbi s pomočjo objav v medijih in pridobljene dokumentacije dokazujemo, da Telekom d.d. plačuje nesorazmerno visoko nadomestilo za oddajanje televizijskih programov podjetja NTV24 d.d., ki jih ta prejema preko posrednika, to je Inštituta za avtorsko pravico. Višina nadomestila je nesorazmerna glede na ceno, ki jo Telekom d.d. plačuje za programe s primerljivo gledanostjo, glede na ceno, ki jo plačuje za bistveno bolj gledane programe ter glede na ceno, ki jo za programe NTV24 d.d. plačujejo konkurenti (npr. A1). Z nesorazmerno visokim nadomestilom Telekom d.d. daje podjetju NTV24 d.d. neupravičeno prednost na trgu, zato je delovanje ostalih podobnih medijev oteženo. Več

  • Javno pismo

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Pisma bralcev

    Politizacija RTV Slovenija

    Spoštovani Andrej Grah Whatmough, generalni direktor RTV Slovenija Politizacija socialnega dialoga v Programskem svetu spodkopava socialni dialog v RTV Slovenija. Po včerajšnji seji Programskega sveta pozivamo k prenehanju politizacije socialnega dialoga in izrabljanju sej Programskega sveta za napade na posamezne novinarje in na njihove sindikate. Za obnovitev iskrenega, odprtega in poštenega socialnega dialoga pa zahtevamo, da v prvi vrsti poskrbite za spoštovanje njegovih pravil in za izpolnjevanje obveznosti ter zavez, ki jih imate po zakonu in dogovorih, sklenjenih z reprezentativnim novinarskim sindikatom v RTV Slovenija. V novinarskih sindikatih ostro obsojamo napade na posameznike, ki so sodelovali v razpravi na javni tribuni za javno in avtonomno radiotelevizijo 23. marca, zlorabo iz konteksta iztrganih izjav in grožnje s sankcioniranjem sodelujočih iz RTV Slovenija, ker so izražali svoja mnenja in stališča. Ob tem poudarjamo, da je javno tribuno organiziral reprezentativni sindikat v javnem zavodu, in ne, kot ste zatrjevali na seji programskega sveta, peščica posameznic in posameznikov. Organizirali smo jo z namenom, da zaščitimo integriteto vseh zaposlenih in honorarnih sodelavcev, za zaščito javnega RTV in avtonomnega novinarstva, organizirali smo jo zato, ker znotraj hiše ni dialoga in ker mora biti hkrati javnost obveščena o dogajanju na RTV Slovenija. Posluha za reševanje nakopičenih konfliktov z vaše strani ni, prav tako so bili številni med njimi namenoma povzročeni predvsem iz kratkoročnih političnih motivov in tudi zaradi prihajajočih volitev ter bodo imeli katastrofalne kadrovske in razvojne posledice. Na tem mestu opozarjamo le na nekaj primerov, kjer nas namenoma izključujete iz socialnega dialoga. Nobenega odgovora nismo prejeli na naša argumentirana opozorila, da je program presežnih delavcev, ki ga izvajate, v nasprotju z notranjim in zunanjim pravnim redom. Julija lani sprejete Smernice za nastopanje na družabnih omrežjih in digitalnih platformah vodstvo pred sprejemom ni posredovalo v mnenje sindikatom, s čimer je kršilo določbe zakona o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, ki zavezuje delodajalca in pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo. Več

  • Popravek

    V Mladinini temi o financiranju propagandne mreže stranke SDS sem v članku z naslovom Lokalpropaganda pisal tudi o financiranju lokalnih in regionalnih portalov, a v njem nisem dovolj jasno poudaril, da gre pri objavljenih podatkih za obdobje do začetka leta 2019. Tako sem denimo zapisal: »Portal OS (Osrednje Slovenije) ureja Bogdan Osolin, sicer kandidat SDS iz Domžal, za kar dobiva od 300 do 430 evrov.« Gospod Osolin je bil kandidat SDS iz Domžal na prejšnjih parlamentarnih volitvah in kot nas je opozoril, zadnji dve leti tudi ni več urednik omenjenega portala. Več

  • Za nov volilni zakon

    Sporočilo za javnost Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema je oblikoval predlog novega zakona o volitvah v Državni zbor. Več

  • Zaton zahoda

    Ta posebna »operacija«, kot jo imenuje ruski predsednik Vladimir Putin, bo naredila toliko škode, da si večina Evropejcev v tem trenutku ne predstavlja. Ne gre za to, da bi premagali ukrajinsko vojsko, ki se z vsakim dnem bolj krepi, ker je odpor proti zavojevalcem vsak trenutek hujši, ker ruska soldateska ruši vse pred seboj. Njim ni mar, če imajo pred seboj kulturne, zgodovinske spomenike ali stolpnice, katedrale ali bolnišnice. In za sabo pušča izropano deželo in mine, ki naj ubijajo tudi potem, ko jih ne bo več tam. Putin se obnaša, kot bi prakso iskal pri sirskem predsedniku Asadu, ki je zgodovinsko dvomilijonsko mesto Alep spremenil v mesto duhov. Velja pogledati na svetovni splet, kakšno je bilo to velemesto pred Asadovim pustošenjem in kakšnega izgleda je danes. Prav zdaj napadajo strateško pomembno pristanišče Odeso, ki pa ni pomembno samo kot pristanišče. Je kulturno zgodovinsko središče, ob katerem si bo ruska vojska polomila kosti in zobe, ker so Ukrajinci imeli čas postaviti obrambo. A tudi tu kot v Harkovu ali v Mariupolu ali v predmestjih Kijeva bo šlo do skrajnega razrušenja. Putinu niso mar ne žrtve in ne škoda, ki jo bo utrpela ta država. A ne bo je utrpela le Ukrajina, utrpelo jo bo tudi rusko ljudstvo, ker oni pač ne bodo mogli v nedogled govoriti, kot Nemci po končani 2. svetovni vojni, da niso vedeli, kaj počnejo nacisti v taboriščih. Več

  • Kdo bo torej zmagal?

    Pod vplivom vojnih grozot, ki se zadnje čase dogajajo tudi v evropskem prostoru, ob letošnjih voylitvah najprej pomislim na to, kako zelo je pomembno, da ljudje lahko živijo v miru. Pomembno je, da na volitvah izberemo miroljubne, neavtokratske ljudi, ki ne bodo netili sovraštva, ne bodo sprejemali odločitev v podporo samodržcem, odločitev za finančne koristi lobijev, temveč bodo sprejemali odločitve za skupno dobro – v dobro ljudi in v dobro okolja. Več

  • Popravek

    Novinarski prispevek Grega Repovža z naslovom Dvolični in pogoltni, objavljen dne 1. 4. 2022 vsebuje navedbe, s katerimi je bilo poseženo v pravice Radiotelevizije Slovenija. Dejstva so: Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je bil imenovan v skladu z zakonodajo in veljavnimi pravili. Podprla ga je velika večina programskih svetnikov – zanj je glasovalo 23 od skupno 29 svetnikov. Več

  • Pismo poslancu državnega zbora

    Spoštovani Aleksander Reberšek, poslanec NSi, pišem vam, ker ste eden izmed osmih poslank in poslancev, ki je zavrnil predlog dviga osnovne plače na znesek minimalne plače na ponedeljkovi seji matičnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. V roki držim pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Delovno mesto čistilec. Osnovna bruto plača delavca za polni delovni čas in dosežene načrtovane delovne rezultate pri normalnih delovnih pogojih te pogodbe znaša 391,75 evra. Še enkrat, spoštovani poslanec Reberšek: 391,75 evra. Bruto. Kaj boste na to komentirali? »Kordiš, pojdi delat v realni sektor«? Ali mogoče »pa saj mi smo za dvig plač, a ne na tak način«? Malce EPP za zakon o dohodnini, ki bi delavkam in delavcem na minimalni plači zvišal neto plačo za celih 13 evrov, nikoli ne škodi, kajne? Ampak! Spoštovani poslanec Reberšek. 391,75 evra osnovne plače! Skoraj 700 evrov dodatka do minimalne plače. Naj vas samo spomnim, da je bila izračunana ocena minimalnih življenjskih stroškov iz aprila 2009 606,32 evra neto. »Vaš« minister za delo Janez Cigler Kralj pa medtem še vedno ni dal izračunati nove ocene minimalnih življenjskih stroškov (zadnji izračun je bil opravljen leta 2017!), s čimer praktično onemogoča ustrezno rast minimalne plače. Več

  • Pismo članom programskega sveta RTVS

    Spoštovani. Več

  • Že spet dvolična ravnanja: namesto izrabe obnovljivih virov gradnja prenosnega plinovoda

    Pri nas je na žalost povsem normalno, da se govori eno, dela pa drugo. Govori se, da se je treba preusmeriti v obnovljive vire energije, v praksi pa spet tečejo nasprotne aktivnosti. Namesto da bi se lotili pospešene izrabe obnovljivih virov energije, poteka javna razgrnitev gradiv za umestitev prenosnega plinovoda R15/1 Ljutomer – Kidričevo. Namesto da bi na vzhodnem koncu Slovenije, kjer so najboljše možnosti za izrabo geotermalne energije, zgradili geotermalno elektrarno, tečejo aktivnosti za umestitev prenosnega plinovoda, katerega osnovni cilj je zagotovitev povezave slovenskega in madžarskega prenosnega plinovodnega sistema (ta cilj je zapisan v povzetku za javnost, s katerim nagovarjajo javnost v času javne razgrnitve od 14. marca do 15. aprila 2022). Z umeščanjem tega prenosnega plinovoda gre celo za dvojno dvoličnost: ne gre samo za to, da se ne dela na izrabi obnovljivih virov, ampak gre tudi za to, da se v času krutih napadov na Ukrajino, ko se poziva k embargu na ruski plin, dela na tem, da bi bili pripravljeni na prenos čim večjih količin plina z vzhoda, ta plin pa prihaja iz Rusije. Več

  • Iz krize v krizo

    Predvolilna vročica narašča. Politične stranke se poskušajo prikazati v čim boljši luči, obenem pa kolikor je le mogoče očrniti svoje nasprotnike. Tipičen primer takšnega obnašanja so nasprotujoče ocene sedanjega ekonomskega stanja države. Vladajoče stranke poudarjajo predvsem relativno ugodno rast BDP in nizko brezposelnost, opozicijske stranke pa predvsem visok porast zadolženosti države, neuspešno premagovanje epidemije, neprimerno kadrovanje, zmanjšanje ugleda države v tujini, neurejeno zdravstvo, zanemarjanje nekaterih dejavnosti, dajanje bonitet podpornikom, porast korupcije in slično. Državljanom se je resnično težko znajti v tej množici nasprotujočih mnenj, kaj je res in kaj ni res, kaj je resnično koristno za državo in kaj škodljivo in komu bolj verjeti. Naša informacijska sredstva obveščanja se večinoma še kar trudijo, da predstavijo različne poglede glede reševanja naših družbenih problemov, skoraj nič ali vsaj premalo pa se trudijo za razčiščevanje nasprotnih stališč in odkrivanje resnice. Tu bi vsekakor morala odigrati pomembnejšo vlogo informacijska sredstva, zlasti pa naša javna televizija, ki je najbolj vplivna in jo državljani sofinanciramo ter zato od nje upravičeno zahtevamo, da posveti glavno pozornost odkrivanju resnice. Pogosto se dogaja, da nam udeleženci  razprav podajajo nasprotujoča stališča, pri katerih je popolnoma evidentno, da je lahko samo eno resnično. Več

  • Lažne solze Evropske unije

    V članku pod gornjim naslovom je tudi fotografija srečanja nekakšne delegacije EU na obisku pri državno-političnem vodstvu Ukrajine, v Kijevu prejšnji teden. Pri pozornem ogledu fotografije in vsaj delnem poznavanju poljsko-ruskih odnosov lahko ugotovimo, kdo v delegaciji EU je bil res pomemben, pa še nekaj drugega, kateri del poti do Kijeva je bil najbolj rizičen. Za slovenskega predstavnika je bil gotovo najbolj problematičen polet iz Ljubljane do Poljske, najbolj varen je bil pa v vlaku po Ukrajini do Kijeva. Poljski član delegacije z najnižjim političnim rangom pa z najvišjo politično močjo, je bil deležen najvišje zaščite. Noben ruski oligarh, avtokrat si ne bi privoščil, da bi se mu kaj pripetilo v železniškem vagonu. Politično-vojaške posledice bi bile neizmerne. Sicer pa v Moskvi še vedno delujejo s polno močjo odpravniki poslov slovenske, poljske in češke ambasade, pa tudi kakšna ruska FRG, ali vojaška varnostna služba je poskrbela za varnost vagona z dragocenim tovorom in za mirno potovanje brez kakšnih zastojev. Več

  • Volitve v izrednem stanju

    V teh časih Rusi nimajo carja Ivana Groznega, ampak Vladimirja Groznega. Ivana Groznega imamo mi. Več

  • Uredništvo

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Vizionar ali zlikovec?

    Pri naštevanju megalomanskih projektov najbogatejšega zemljana Elona Muska se nam je primerila napaka. Igralca Williama Shatnerja oziroma televizijskega Kapitana Kirka lani v vesolje ni odpeljalo Muskovo podjetje SpaceX, temveč Blue Origin, ki je v lasti Jeffa Bezosa. Več

  • Uredništvo

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Jasmin B. Frelih: Piksli

    Avtorja knjige Piksli Jasmina B. Freliha smo v knjižni recenziji nehote preimenovali v Jasmina P. Freliha. Za neljubo napako se opravičujemo. Več

  • Dva shoda, dve policiji

    V prispevku »Dva shoda, dve policiji« avtorja Petra Petrovčiča je med drugim navedeno, da je bila policija na torkovem shodu prisotna v velikem številu, v polni bojni opremi, pripeljali so celo oklepnik za usmerjanje množic, v sredo prisotnosti policije ni bilo čutiti in za takšno različno ravnanje policije ni opravičljivo pojasnilo, da prvi shod ni bil prijavljen, drugi pa je bil. Policija pa, da dela zgolj po nareku vladajočih političnih strank. Uvodoma pojasnjujemo, da policija nikomur ne ovira pravice do mirnega zbiranja, prav tako ostro zavračamo kritike, da deluje po nareku političnih strank. Policisti svoje naloge opravljajo profesionalno in zakonito, da preprečijo zaznana kazniva dejanja ali prekrške, ter zaščitijo življenje in premoženje ljudi, pri svojem delu pa so avtonomni in ravnajo skladno s pozitivno zakonodajo. V praksi je več primerov, ko posamezniki, civilne iniciative ali organizacije na različne načine k zbiranju pozivajo javnost (najpogosteje preko socialnih omrežij), shodov oziroma prireditev pa ne prijavijo. To pomeni, da organizator ni poskrbel za varnostne ukrepe (kot je npr. rediteljska služba ali zagotavljanje prepovedi prinašanja nevarnih predmetov), ni priskrbel dovoljenja za zapore cest, ni seznanil javnosti s programom in podobno. Več