• Protest gledalke ob ravnanju vodstva RTV Slovenija

    Pretresena sem bila ob nemem dejanju novinarjev informativnega programa TVS, ki so se v znak protesta proti ravnanju vodstva RTV postavili v ozadje Dnevnikove napovedi Odmevov (Dnevnik, 5.9.2022). Resni in zaskrbljeni so, čeprav molče, glasno povedali, da ostajajo zavezani javnosti, nam gledalcem, in da bodo še naprej pogumno zavračali pritiske za zniževanje profesionalnih standardov. Izpostavili so se v korist blagovne znamke informativnega programa TVS in njene verodostojnosti. Javnost jim je za njihovo odločenost lahko samo hvaležna. Direktor TVS to razume drugače. Oporeka jim prilaščanje programskega časa za lastne interese. Sama vidim problem drugje, v prilaščanju TVS s strani njenega vodstva za lastne politične interese. V tem vidim jedro konflikta med novinarji in vodstvom. Razloge za protest novinarjev TVS smo gledalci potem lahko prebrali na/v drugih medijih.

  • Nova oblast, nova vnema

    Zagovornik načela enakosti je v času vseh oblasti enako dosleden pri ukrepanju zaradi ugotovljene ali domnevne diskriminacije na podlagi osebne okoliščine starosti (in drugih osebnih okoliščin). Med drugim je med epidemijo covida-19 vladi priporočil, naj vsem stanovalcem domov za starejše občane omogoči redne stike s svojci in priporočil dodatno pomoč domovom za starejše občane za zagotavljanje kadra ter tehnične in zaščitne opreme za soočanje z epidemijo in preprečevanje negativnih posledic socialne izolacije stanovalcev. Pripravil je tudi raziskavo o razmerah v domovih za starejše občane v prvem valu epidemije covida-19. Ko so bila na voljo prva cepiva proti covidu, je vladi priporočil, naj v strategiji za cepljenje zagotovi čimprejšnje cepljenje najranljivejših skupin, še posebej starejših in oseb s kroničnimi boleznimi. Po izvedbi ocene diskriminatornosti prepovedi vstopa v trgovine za starejše od 65 let po 10. uri je na podlagi mnenj NIJZ in infekcijske klinike ocenil, da je bil ukrep diskriminatoren in nato priporočil podaljšanje nakupovalnega časa, rezerviranega zanje. Za diskriminatorno je ocenil tudi ureditev, ki je delodajalcem omogočila upokojevanje delavcev brez navajanja razlogov, ko so dosegli določeno starost in pokojninsko dobo. Še pred pojavom težav pri koriščenju digitalnih bonov je najprej Službi vlade za digitalno preobrazbo, nato pa še državnemu zboru poslal priporočilo glede zakona o digitalni vključenosti in v njem med drugim opozoril, da morajo biti ukrepi spodbujanja digitalne pismenosti dostopni vsem po načelih enakega obravnavanja. S področja osebne okoliščine starosti oziroma zagotavljanja varstva pred diskriminacijo starejših je tudi primer, v katerem Zagovornik diskriminirano osebo zastopa na sodišču.

  • 2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Pisma bralcev

    Primer Smodej

    Policija primer spolnega nasilja preiskuje od prve informacije. Skupina policistov in kriminalistov že od prve informacije v javnosti, da so se zgodila huda kazniva dejanja spolnega nasilja, zadevo intenzivno preiskuje, zato pavšalne ocene strokovnjakov o delu policije odločno demantiramo, ker to enostavno ne drži.

  • Janševi podtaknjenci

    Presenetljivo, kaj si vladajoče stranke privoščijo na račun javnih sredstev, saj takšno zaposlovanje ni nič drugega kot zloraba javnih sredstev. V normalni demokratični družbi, v kateri naj bi bili pred zakonom vsi enaki, bi tisti, ki zlorabljajo javna sredstva, morali odškodninsko odgovarjati, tudi gospodje ministri in predsedniki vlad. Zakaj pišem na splošno o vladajočih strankah? Zato, ker je najbrž komaj katera brez tovrstnega greha. Že pred približno dvajsetimi leti mi je prijatelj, ki se je ukvarjal z izobraževanjem pravil, da je ob obiskih Ministrstva za izobraževanje videl stalno ene in iste, ki so brali časopise in revije. Zato je vprašal tistega, h kateremu je hodil, zakaj so nekateri očitno brez dela. Dobil je pojasnilo; to so tisti, ki so ostali od prejšnjega ministra, ki pa jih sedanji minister ne rabi, saj je pripeljal svoje ljudi.

  • Boj za sveti zakon

    Pritožba rektorja Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah na naslovnico Mladine je seveda povsem legitimna, a ima nekatere lepotne napake, na katere želim opozoriti. Kot prvo, rektor pravi, da je Jezušček na brezjanski podobi nadomeščen s hermafroditom. Ne more biti: po doktrini rimokatoliške cerkve, še posebej pa po zagotavljanju Slovenske Škofovske konference hermafroditov sploh ni, ker se vsi otroci rodijo bodisi kot dečki, bodisi kot deklice. Glede na mavrico v ozadju in naslovni članek v Mladini, pa je povsem jasno, da ima Marija na naslovnici v naročju transspolno bitje.

  • Luč v temi

    Opravičilo V članku Luč v temi v prejšnji številki Mladine smo zapisali, da je Andrej Mohar predsednik društva Temno nebo, v resnici pa je le njegov član. Predsednik društva je Herman Mikuž. Za napako se iskreno opravičujemo. 

  • Palico med feltne kapitalizma

    Storitve, ki jih podpirajo spletne platforme, se pospešeno širijo tudi v naših krajih. Te platforme imajo drugačen poslovni model, cilje, strategijo in vire od klasičnih podjetij. Zagotovo je potrebno zakonsko ustrezneje regulirati in nadzirati njihovo delovanje, pa vendar se ne bi smeli zadovoljiti zgolj s tem. 

  • Boj za sveti zakon

    Nedopustna žalitev globokih verskih čustev Tednik Mladina je na naslovnici svoje številke z dne 19. avgusta 2022 objavil podobo brezjanske Matere Božje, ki je močno prizadela čustva slovenskih krščanskih vernikov doma in po svetu. Znamenita Layerjeva slika izpred več kot 200 let je namreč že dolga leta simbol globoke slovenske vernosti ter pomeni tolažbo in upanje vseh romarjev, ki se v tisočih posamično in skupinsko zgrinjajo ob osrednjem slovenskem romarskem središču. Brezjanska Marija vabi k sebi vse ljudi in jih duhovno krepi. Zato je že vrsto let na Brezjah tudi romanje bolnikov in knjiga pričevanj o uslišanjih in tolažbe daje slutiti, kaj vse se dogaja na tem milostnem kraju. Od tod tudi njen častitljiv vzdevek »Marija Pomagaj«, ki pove, da iz njene materinske ljubezni nihče ni izvzet.

  • Gozdovi na morskem dnu

    Znanstveniki raziskujejo možnosti za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja s pomočjo morske trave … Spieglov članek, ki ste ga poobjavili v Mladini, se začne zanimivo in obetavno. Tu in tam postreže tudi s številkami. A kaj se zgodi, če bralec te številke primerja med seboj? »Okoli sedemdeset vrst morske trave naj bi pokrivalo do 270.000 kvadratnih kilometrov morskega dna.« … »Vsako leto morska trava posrka 56.000 ton ogljika …« – Do tod vse v redu in prav, če seveda zanemarimo dejstvo, da človeška dejavnost vsako leto v ozračje doda več kot 40 milijard ton ogljikovega dioksida … »Po neki oceni naj bi vsako leto izginilo sedem odstotkov podvodnih travnikov.« Ekipa z univerze v Göteborgu »se že dlje časa ukvarja z vračanjem morske trave na švedsko zahodno obalo. Začeli so s kvadratnim metrom – lani pa nasadili že cel hektar … Zasaditev hektarja stane okrog sto tisoč evrov.« – Na svetovni ravni torej 18,9 bilijonov (!) evrov samo za nadomestitev trave, ki vsako leto izgine …

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Pogovor novinarja Bernarda Nežmaha s kardinalom Rodetom v Mladini 5.8.2022 ob priliki izida avtobiografije slednjega je najbrž povsem nehote razkril več, kot sta imela v mislih oba ob priliki dogovarjanja o vsebini pogovora. Dvomim, da bo cerkveni dostojanstvenik po njem užival več simpatije med Slovenci, s katerimi očitno ni zadovoljen, kaj šele navdušen nad njimi. Gre večinoma za preproste in poštene ljudi, ki pa so daleč od svetovljanstva, učenosti, vsesplošne razgledanosti, posvečenosti v duhovne razsežnosti znanja jezikov in omike, skratka odličnosti v najžlahtnejšem pomenu besede, ki jih je Rode tekom pogovora tako rad izpostavil in povzdigoval. A z izrisanim psihološkim profilom kardinala si je povsem nemogoče predstavljati, da bi on komu umival noge, kot to počne sedanji (pač – južnoameriški) papež – Bergoglio, kot ga zaničljivo naslavlja njegova eminenca Rode.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    V zadnji številki vaše revije ste objavili intervju vašega novinarja Bernarda Nežmaha s Francem Rodetom, ki je izjavil, da je bila Šuštarjeva sestra poročena s Stanetom Kavčičem. Obveščam vas, da to ni res, kot dokaz temu pa zgolj navajam dejstvo, da sem sin Staneta Kavčiča in da vem, kdo je bila moja mati in kdo druga žena mojega očeta.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Opravičilo

  • Narobe svet

    V članku ste navedli: »Toda državni svet se ni dal motiti in Skledar TV je tudi za letos dobila svojo tradicionalno pogodbo za prenose, ki jih ne gleda nihče. Ker je Alojz Kovšca pač presodil, da si državni svet zasluži več pozornosti.« Državni svet je 7. 12. 2021 izvedel javno naročilo male vrednosti Storitve snemanja in fotografiranja dogodkov v Državnem svetu, NMV-2021/2, na katerem je najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Fixmedia, Zavod za razvoj filmske ustvarjalnosti Ljubljana, Suhadolčanova ulica 065, Ljubljana, 1231 Ljubljana – Črnuče in ne Skledar, Zavod za promocijo kulture in kmetijstva.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Prebral sem prijazen intervju dr. Bernarda Nežmaha z dr. Francem Rodetom. Za rednega bralca Mladine in občasnega bralca pamfletov novinarja je intervju korekten. Oglašam se samo zaradi nekonsistentnosti odgovora dr. Rodeta na novinarjevo vprašanje: »Ste kdaj pomislili, kdo bi bili, če v Sloveniji ne bi zavladal komunizem?« Odgovor kardinala: »… Zame sta bila odhod iz Slovenije in begunstvo blagoslov, ki si ga nisem zaslužil. Ostal bi na ravni rodiške mularije, s takim mišljenjem, mogoče bi postal duhovnik v času socializma, to bi bilo največ …«.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Ko sem začela listati zadnjo Mladino, sem pomislila: »No, danes pa ni Nežmahove kolumne, gotovo je na dopustu,« čisto malo pozneje pa sem ugotovila, da jo je nadomestil štiri strani dolg pogovor z dr. Francem Rodetom. Ni mi sicer jasno, kakšna je razlika med pogovorom, na katerega je božji namestnik pristal, in med intervjujem. Sama posebne razlike nisem opazila.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Moje ime je Slavka Kavčič in sem sestra pokojnega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Kar nekaj znancev, ki jim je v roke prišla 31. številka Mladine, z dne 5. 8. letos, me je opozorilo, da naj preberem (eden celo z opozorilom, če imam dobre živce) pogovor Bernarda Nežmaha s kardinalom dr. Francem Rodetom. Izrecno so me napotili na str. 38. Videla sem, da se na tej strani novinarjevo vprašanje nanaša na odnos kardinala Rodeta do mojega pokojnega brata. Ne morem razumeti, da si lahko človek, ki se ima za intelektualno in moralno avtoriteto svetovnih razsežnosti, stvari dobesedno izmišlja.

  • Papeževo opravičilo

    Papež Frančišek je končal svoj obisk v Kanadi. Tam se je večkrat opravičil staroselcem za zlo, ki so ga prizadejali katoliki v internatih oz. šolah, kjer so kanadske oblasti v 19. in 20. stoletju hotele asimilirati staroselske otroke. Katoliška cerkev je vodila več kot polovico takih državnih šol, skozi katere je šlo okrog 150.000 otrok, več 1000 pa jih je med šolanjem iz različnih razlogov umrlo.

  • Zadnja svarila

    Politične elite resnico pogosto pomanjkljivo slečejo in jo še prekrijejo, da ne izvemo, kakšna je gola resnica. Redki neodvisni znanosti je že vsaj tri desetletja poznano, kakšne bodo posledice segrevanja planeta že pri poldrugi stopinji Celzija, ker bomo presegli pragove za ohranitev ogroženih ekoloških sistemov. Zaradi prekrivanja resnice se večina ljudi niti ne zaveda, kako korenito bomo morali spremeniti naše dosedanje navade in potrate za ohranitev naših naslednjih rodov.

  • Matej iz jame

    V kolumni z gornjim naslovom je Vlado Miheljak očital ustavnemu sodniku dr. Roku Svetliču, da je pri nedavnem odločanju o pravicah istospolnih parov »pomanjkanje strokovnih kompetenc nadomestil z nazorskimi (beri ideološkimi) ujetostmi in predsodki«. Sam sem – z argumentacijo, na katero vse do danes nisem dobil odgovora – vse do konca nasprotoval izvolitvi dr. Svetliča za ustavnega sodnika, a me je nato strokovna argumentacija nekaterih njegovih ločenih mnenj, čeprav se z njimi po vsebini ne strinjam, zelo pozitivno presenetila. Še posebej pa želim poudariti, da pri odločanju o pravicah istospolnih parov nikakor ni podprl znanih »ideoloških ujetosti in predsodkov« zoper pravice istospolnih. Celo nasprotno.

  • Helikopter ali letalo ni dovolj

    Prebral sem z velikim zanimanjem razmišljanja Daliborja Jovanoviča v Mladini 29.7.2022 o tem, kako zastaviti pri nas protipožarni sistem, ki bo lažje in učinkoviteje kos situacijam, kakršno smo doživeli in zanjo trepetali nedavno na Krasu in ki je pokazala nemalo pomanjkljivosti v smislu pravočasnega posredovanja in obvladovanja požarov ter omejevanja škode. Pa še enkrat, tudi sam se pridružujem Jovanovičevemu poklonu gasilcem in vsem ostalim, ki so jim pomagali, da je bil pekel z nadčloveškimi napori vendarle pogašen. Toliko bolj, ker je bila prepotrebna pomoč iz zraka preskromna za tako obsežen požar in je, hvala Bogu, učinkovala le s prihodom hrvaškega Canadaira ter proti koncu še dveh romunskih letal tipa Spartan.

  • Začetek cepljenja s četrtim odmerkom

    V prispevku smo napačno zapisali, da delovno skupino za dolgi covid na NIJZ vodi predstojnica ljubljanske infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. Skupino vodi specialist javnega zdravja Radivoje Pribaković Brinovec. Za napako se iskreno opravičujemo.

  • Sežigalnica za vsaj 30 let

    Ob julijskem obisku našega predsednika vlade pri nemškem kanclerju se mi je vtisnilo v spomin, kar je v zvezi z energetsko krizo, povezano z vojno v Ukrajini, povedal nemški kancler: potrebno je zgraditi infrastrukturo, ki bo omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov. V tem istem času pa so pri nas spet vzplamtele aktivnosti v zvezi s sežiganjem odpadkov. Zakaj bi vire v odpadkih uničevali s sežiganjem? Obenem pa bi z uničevanjem virov nastajali toplogredni izpusti in zdravju škodljivi izpusti. Tudi pepel, ki ostane po sežigu, predstavlja nevarnost za zdravje človeka in okolja.

  • Pravi dedec Uroš

    Čestitke Stanki Prodnik. V neki mali TV oddaji je opazila globine družbenih dogajanj. Njen opis oddaje 24ur Zvečer na POP TV mi je zbudil spomine na dogajanja pred tridesetimi leti. Univerza San Diego v Kaliforniji je bila takrat dva tedna kraj mojega izobraževanja na področju zdravljenja bolezni zasvojenosti v zaporih. V odmoru prvega dne sem poiskala stik z dvema osebama, ki sem ju med vsemi terapevti zaznala kot posebej zanimivi. Prva je bila socialna delavka, ki nam je v svoji uvodni predstavitvi povedala, da zaradi težav z alkoholom že devet let obiskuje skupino Anonimnih Alkoholikov, njena največja želja za naslednje leto pa je, da bi še naprej uspešno abstinirala, ker prav zaradi AA lahko zdaj znova joče, se znova smeje in čuti, da je “živa”. Ta iskrena misel se je v mojo dušo naselila za vedno.

  • Odziv novinarskih sindikatov RTV na imenovanje Uroša Urbanije za novega direktorja Televizije Slovenija

    Na profesionalno in moralno spornost kandidature nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje smo novinarski sindikati in aktivi opozarjali že pred obravnavo na Programskem svetu, generalnega direktorja pa smo Koordinacija novinarskih sindikatov in novinarski aktivi RTV 12. julija ponovno pozvali, naj Urbanije ne imenuje na zahtevno funkcijo zaradi njegovega ravnanja v času mandata na UKOM-u, kjer je izkazal veliko pomanjkanje moralne integritete, pristranski in politično-propagandni ter pridigarski odnos do medijev in novinarjev, finančno in kadrovsko je uničeval Slovensko tiskovno agencijo, njegova pretekla novinarska praksa tudi na RTV, še posebej v uredništvu MMC, pa kaže, da nima potrebnih profesionalnih izkušenj in znanj za opravljanje tovrstne vodstvene funkcije.

  • Korak v levo

    Spoštovani, kot redna bralka revije Mladina sem v št. 20 z dne 18.6.2022 zasledila vaš članek z naslovom »Korak v levo« in v njem informacijo, da je družba SODO podjetniku Milanu Pušljarju s.p. iz Ivančne Gorice nakazala maja 2020 znesek 286.000, ker naj bi v Ivančni Gorici zgradil gospodarsko cono, na kateri je sam postavil transformatorsko postajo, družba SODO pa da mu jo je bila dolžna odkupiti. S tem v zvezi me zanima ali je možno pridobiti ta dopis družbe SODO in tudi druge informacije, če morda v zvezi s tem odkupom z njimi razpolagate. Prav posebej me zanima dejstvo, da je bila družba SODO primorana odkupiti to transformatorsko postajo. To me zanima zaradi tega, ker smo sami lastniki transformatorske postaje v Šentjurju TP 202, ki jo je zgradil naš prednik leta 1927 in ki je bila s Sklepom Okrajnega sodišča Šentjur Dn št. 817/02 z dne 5.6.2002 na podlagi 1. odstavka 84. člena Zakona o zemljiški knjigi v zvezi s točko II odstavka istega zakona (Ur. RS št. 33/95) in I odstavka 68. člena istega zakona v zvezi z Zakonom o dopolnitvi zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini – ZLNDL-A, (Ur. l. RS št. 59) v letu 2002 vrnjena v ponovno zasebno lastnino in je kot zasebna lastnina na tej zakonski podlagi tudi vpisana v zemljiški knjigi. Je javnega značaja ( za najmanj 111 odjemalcev z direktno priključitvijo, posredno pa še več) pa z družbo SODO ne moremo dogovoriti pravnega razmerja za uporabo te naše zasebne lastnine (ne z odkupom ali pa najemom). Od Elektra Celje zahtevamo ureditev pravnega razmerja uporabe TP neuspešno od leta 2002, od družbe SODO pa od leta 2016 in v tej zvezi smo na sodišču v Mariboru vložili tožbeni postopek, ki se zoper Elektra Celje in družbe SODO vleče že od leta 2016. Iz vašega prispevka je razvidno, da smo lastniki TP očitno različno obravnavani po zakonih in Ustavi RS.

  • Se Klemen Jaklič podpisuje napačno?

    Zanimivo vprašanje. Se dr. dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) podpisuje napačno. Še bolj zanimivo vprašanje pa je, vsebina teh dvakratnih dr. dr. Sta to dva resnična prispevka pravni znanosti, ki zaslužita, da se nosilcu za vsakega posebej podeli naziv doktor znanosti, ali je to zgolj dvakrat ali večkrat prodano blago z isto ali prirejeno vsebino. Če gre za dvojnega doktorja znanosti z dvema doktoratoma iz dveh različnih panog, npr. kemije in biologije, ni o tem nobenega dvoma, če pa gre zgolj za dve instituciji, pa stvar ni tako preprosta. Dr. dr. (po germanskem sistemu ddr.) Jaklič je, kot sam navaja na svoji spletni strani, najprej iz primerjalnega ustavnega prava magistriral na Univerzi Harvard, nato pa iz evropskega ustavnega prava in teorije doktoriral na Univerzi 

  • Čas je za precednico

    Uf, zbeži, sem si rekel, ko sem prebral zadnje pismo Gregorja Golobiča. Pa tako obetavno se je začelo! Zato sem ob prvem Golobičevem odzivu na svojo kolumno kolegom iz redakcije Mladine rekel, da je malo pingponga, kot sem ga že nič kolikokrat z nič koliko »sparing partnerji« igral, in to najpogosteje prav v poletni shemi, v času kislih kumaric, čisto zabavno. A sem se uštel. Namreč, ko sem prebral naslednji Golobičev odziv, ki je prehitel pisanje mojega prvega odgovora (!), sem ugotovil, da je vrag vzel šalo. Iz vsebine kolumne (Čas je za precednico, Mladina 27/2022) je kriptografsko razkril mojo prikrito polemiko z njegovim šele v isti številki objavljenim pismom. Češ da sem zlorabil »prostor svoje tedenske kolumne za poskus rokohitrske diskreditacije mene (torej G. G., op. a.) kot avtorja odziva, ki je bil šele objavljen v taisti številki«.

  • Izvedbo razstave Večje od mene v Ljubljani je zavrnila Zdenka Badovinac

    Spoštovani, dr. Aleš Vaupotič v zadnjih Mladininih Pismih pravi, da podpisana nisem želela realizirati razstave Večje od mene v Moderni galeriji z zgolj načrtovanimi sredstvi.

  • 15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Pisma bralcev

    Rolanje po sceni

    V 27. številki Mladine se je v rubriki Rolanje po sceni pripetila neljuba napaka. Oblastnega napada v obliki finančnih kazni na protestnika Jašo Jenulla smo namesto »državnega odvetnika« po krivem obdolžili »državnega tožilca«, ki je, nasprotno, v času epidemije pokazal določeno mero razumevanja za žrtve nesorazmerne avtokratske represije. Krivo pričanje priznavamo in sprejemamo kazen. 

  • Drugačen pogled na polet predsednice parlamenta

    Opazil sem, da tudi nekateri njeni volivci menijo, da je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na državni proslavi naredila napako, da se ji je pripetil začetniški spodrsljaj in/ali da se je vedla v nasprotju s funkcijo, ki jo opravlja. Nič od tega ne drži. Gre za predsednico organa, ki ga sestavljajo poslanke in poslanci kot predstavniki državljank in državljanov Slovenije. Zato je povsem naravno, da prva med parlamentarci pokaže, kako dragocena se ji zdi podpora, ki so ji jo z gromkim aplavzom izrazili na proslavi. Razširila je roke in se z nasmehom zahvalila za pozornost. Eno roko je iztegnila proti državi, drugo je ponudila volivcem. Tako je na simbolen način povezala svoje volivke in volivce s praporščaki in zastavami, ki so eden od simbolov slovenske državnosti. Torej ni res, da bi pokazala hrbet državi. Ali naj bi pokazala hrbet raje ljudstvu?