• Za zdravje gre

    Spoštovani, vesel sem, da Mladina vztrajno podpira ukinitev prostovoljnega zavarovanja, kar pa se zaradi znanih odločevalcev in hinavcev vedno znova odmika in problematizira, čeprav gre dejansko za enostavno in nujno potrebno rešitev. Zakaj? Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Kako pomembni so za razsvetljevanje širše javnosti neodvisni raziskovalci, ki mimo institucij (t. i. uradne) znanosti razkrivajo neukemu ljudstvu prave resnice, se je lepo pokazalo v pismih bralcev vaše revije (Mladina št. 33 in št. 35, Premog, gorivo prihodnosti) v prispevkih g. Erika Margana. Gospod »gromoglasno medijsko kampanjo proti CO2 in grožnje s podnebnimi spremembami« odpravi z levo roko in nekaj na hitro narejenimi računi in številkami. Z njim se nikakor ne strinjam. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti 

    V odzivu g. Margana na moje pismo bralcev v prejšnji številki revije Mladina je vrsta novih izjav in trditev. Ampak najprej komentar na domnevno podtikanje izjav. Kot pavšalno izjavo smatram npr. trditev brez dokazov, da se strokovnjaki IPCC motijo o času zadrževanja CO2 v atmosferi. To je zelo jasna trditev, ki si zasluži obravnavo v najboljših strokovnih revijah. Z argumenti. Tudi trditev »Z ekološkega stališča je CO2 povsem neškodljiv ...« je zelo pavšalna. Bralec članka, ki ga citira g. Margan, bo tudi našel opozorilo avtorjev, da je lahko pozitivni učinek dodatnega CO2 na rastline prehoden in da so lahko negativni vplivi zaradi klimatskih sprememb (npr. višje temperature, padavine) bistveno večji. Stvari niso nikoli črno-bele. Ozon v mestih je škodljiv, v višinah nas ščiti pred UV žarki, SO2 je del nevarnega smoga, v atmosferi ima hladilni učinek, in vodna para v oblakih ima zelo različen učinek na segrevanje ozračja glede na tip in višino oblaka. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, Kot kaže je g. dr. Bregar prezrl jasno zapisano, da je potrebno omejiti in močno znižati tiste zares nevarne produkte izgorevanja, ki povzročajo hujšo ekološko škodo in vplivajo na kvaliteto zraka. Več

  • Starost je biznis

    Spoštovani Grega Repovž, vaš prispevek z zgornjim naslovom je sijajen, še posebno zato, ker se s „stvarjo“ nihče ne ukvarja, čeprav bi se vsaj odločevalci morali. Več

  • Opravičilo

    V petek dopoldne me je poklical predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Hudomušno me je opomnil, da smo naredili napako. Imel je prav, v članku »Kdo je nova zvezda desnice?« smo po pomoti namesto njegove objavili fotografijo Boštjana Gorjupa, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. »Malo ste me pomladili,« je dejal Kovšca. Glede teksta, njegove vsebine, predsednik državnega sveta razen tega, da je »levičarski«, ni imel nobenih resnih pripomb. Je pa zato Kovšca še isti dan spregovoril za Novo24TV, kjer je »ekskluzivno eno za drugo ovrgel žaljive in neresnične navedbe Mladine ter napovedal vročo jesen«. Več

  • Intervju: Andrej Bertoncelj

    Sem čakal, da se bo kdo oglasil in povedal, da je sicer morda res, da velika večina analiz nakazuje, da naj bi bilo »delo preveč obremenjeno z davki in prispevki«, kar je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj v intervjuju za Mladino. Vendar nikakor tega ne pravijo vse analize, niti to po mojem vedenju, ne zdrži resne kritike. Bine Kordež je na svojem blogu zelo argumentirano pojasnil, da gre za mit (»Višja obdavčitev plač v Sloveniji je samo mit« blog 21.2.2019). In hudo je, če se napačni mit neodgovorno širi med ljudmi (še huje med novinarji)! To povzroča izjemno škodo, nemotiviranost med ljudmi. Verjetno ima prav, ko pravi, da večina študij kaže na osnove za takšno trditev. Ampak ali ni njegova, oziroma naloga njegovih sodelavcev, da kritično pregledajo, kako se te analize delane? Oziroma, če misli, da se Kordež moti, ne navede, kje. Zakaj jih ne zadolži, da preverijo ali »vse analize« upoštevajo dve oziroma tri pomembne specifiki, relikviji samoupravnega socializma. Gre za povračilo stroškov za prevoz na delo in prehrano. Če bi to svojim ljudem naročil, bi dobil podatek, da bi lahko podjetja izplača zaposlenim povsem neobdavčeno mesečno do 123 € za prehrano in da, če bi vzeli mesečno vozovnico za vožnjo po Ljubljani, dodatno 37 € za povrnitev prevoza na delo. Seveda pa se veliko ljudi vozi veliko dlje. Če vzamemo v izračun, da je znašala povprečna bruto plača v Sloveniji marca 1.752,34 €, neto izplačilo pa 1.128,15 €, znaša to 64,4%. Če bruto plači kot neto plači dodamo omenjenih 160 €, pa se delež izplačila poviša za 3 odstotne točke. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 33 je bilo objavljeno pismo bralca g. Erika Margana, kjer je pisec najprej komentiral prvotni članek z naslovom »Premog, gorivo prihodnosti«, nadaljuje z razglabljanjem o principu delovanja znanosti in zaključi s kategorično zavrnitvijo grožnje globalnega segrevanja ter nesmiselnostjo ukrepanja v smeri obnovljivih virov. Kot je g. Margan že napisal, bi strokovna zavrnitev njegovih pavšalnih razlag in izjav (npr. izjava »Tudi če predpostavimo, da enkrat izpuščen CO2 ostane v ozračju 130 let ali več (kot domnevajo pri IPCC , kar je mimogrede napačno)....«) zahtevala ne samo daljši članek, ampak bolj verjetno knjigo. Ker pa se je navezal v pismu na načela delovanja v znanosti, bi tu opozoril, da sicer znanost temelji na preverljivih dejstvih, vendar zaradi obsežnosti področij posameznik ne more več strokovno obvladati vsega potrebnega znanja in je načelo konsenza in preverjanja ter sprejemanja podatkov in preračunov pomemben del znanstvenega dela. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) je strokovno telo Združenih narodov, kjer sodeluje 195 držav in tisoče znanstvenikov (več informacij na www.ipcc.ch). Pri preučevanju učinkov CO2 in efekta globalnega segrevanja sodeluje na tisoče znanstvenikov zelo različnih profilov, ki delajo na svojih strokovnih področjih in skupaj sestavljajo sliko dogajanja in možnih scenarijev. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 32 (9.8.2019) je bil objavljen prispevek Žane Erznožnik z naslovom: Premog, gorivo prihodnosti /Kdo pripravlja nacionalni energetski in podnebni načrt in kaj je s tem narobe. Več

  • Volk proti drežniški kozi

    Popravek V članku v prejšnji številki Mladine z naslovom Volk proti drežniški kozi sem zapisal, da gre pri napadih volkov na edino slovensko avtohtono vrsto koz za konflikt med dvema zaščitenima vrstama. Ta trditev ni točna. Drežniška koza namreč kljub temu, da je z manj kot 700 osebki kritično ogrožena vrsta, ni uvrščena na seznam zaščitenih vrst. Volkovi na drugi strani danes nikakor niso kritično ogrožena vrsta, so pa že od leta 1993 uvrščeni na seznam zaščitenih vrst.  Več