• Javno pismo

    Vladna zavrnitev soglasja k ponovnemu imenovanju dr. Igorja Ž. Žagarja za direktorja Pedagoškega inštituta je nesprejemljiv poseg v akademsko sfero Vlada je po letu dni že drugič zavrnila sklep Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, da uspešnemu direktorju inštituta, dr. Igorju Ž. Žagarju podeli nov mandat. Več

  • Umrlih partizanov ne častimo, umrle domobrance pa

    Ob dnevu spomina na mrtve si je predsednik vlade privoščil, milo rečeno, predrznost, otročjo lumparijo. S polaganjem venca k spomeniku padlih domobrancev je počastil zločince, ki jih je obsodil cel svet. Ob tem si ne morem kaj, da ne pomislim na nelagodje, prisotno ob vsakokratni omembi Vojske državne varnosti (VDV) in se sprašujem, zakaj se je o VDV vedno šepetalo. Česa naj bi se sramovali, medtem ko se zločince javno poveličuje? Več

  • Uredništvo

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Pisma bralcev

    Opravičilo

    V članku Kamorkoli pogledam, vidim Triglav, smo objavili napačno slikovno informacijo, da tudi grb Planinske zveze Slovenije krasi podoba Triglava. Gora v grbu pa ni Triglav, ampak Jalovec. Vsem bralcem in še posebej planincem se za napako opravičujemo, avtorju besedila pa polagamo na srce, naj se prihodnje leto povzpne na obe gori in si razliko zapomni za vse večne čase.  Več

  • Kdo je tu glup?

    Borut Mekina je v članku v Mladini dne 12.11.2021 celovito prikazal način vmešavanja Janševe vlade leta 2006 v gospodarstvo, in še posebej ministra Andreja Vizjaka, glede prevzema družbe Terme Čatež, kar je POP TV prikazala s posnetki prisluhov, danes znanimi pod imenom »Glupi davki«. Več

  • Etika neke odvetnice

    V prispevku me je pritegnil pogled pravne stroke na okoljske in zdravstvene vplive, ki bi jih lahko imela cementarna-sosežigalnica. Izjava zaskrbljenega krajana, da se »sprosti 300.000 kubičnih metrov izpustov, obremenjenih s strupi« je izzvala odgovor pravnice, da »gre za izraz, ki ima bistveno negativen prizvok, zato ocenjujemo, da je njegova poraba v predmetnem kontekstu nedopustna. V izpustih so različne snovi, ki so vse pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, ki jih dopušča zakonodaja, in za katere je utemeljeno šteti, da so brez negativnih učinkov na zdravje.« Krajan se je le nesrečno izrazil in tega mu ni šteti za zlo. Ker sem po stroki kemik, podam še svoj pogled kemika na to temo. Več

  • Zdravniki dvoživke

    Spoštovani. Več

  • Odvetnik za posebne naloge

    V tiskani in spletni reviji Mladina je bil 12. novembra 2021 objavljen članek avtorja Vasje Jagra z naslovom Odvetnik za posebne naloge. Novinar v poglavju Kronski dragulj v Bučečovcih piše tudi o upravljanju premoženja DUTB ter navaja netočne, tudi zavajajoče informacije, ki jih je povzel po drugem mediju in jih ni preveril v DUTB. Zato podajamo spodnje pojasnilo. Več

  • Uredništvo

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Pisma bralcev

    Popravek

    Pri navedbi avtorja Proglasa v kazalu je prišlo do neljube napake. Proglas je izdelal Sami Rahim ne Idejološka ordinacija, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se vsem iskreno opravičujemo.  Več

  • V mrtvem teku

    V Mladini št. 43 ste objavili pismo Primoža Debenjaka, s katerim se večinoma strinjam. Na žalost pa pismo vsebuje nekatere napačne trditve, kar vrže dvom na vse, tudi na resnične podatke. Več

  • V mrtvem teku

    Zahvaljujem se Primožu Debenjaku za izpostavljanje nekaj dodatnih argumentov, ki bi nedvomno zahtevali jasnejše odgovore stroke. Problem pa je, da, tako, kot je pandemija kompleksen in večplasten problem (ne le medicinski in virološki), tudi delovanje stroke je večkrat kontaminirano z drugimi interesi in pričakovanji; političnimi in ekonomskimi. Sedaj pa direktor NIJZ dr. Krek na glas razmišlja o obveznem testiranju tudi cepljenih oseb, kar pomeni priznanje nečesa, kar je uradna stroka še nedavno močno podcenjevala; da je učinkovitost cepiv relativna in da se tudi cepljeni lahko okužijo ter prenašajo virus naprej. Čemu torej PCT kot je trenutno koncipiran? Še mesec nazaj je bilo pisati o tem in citirati ameriški CDC ter FDA, ki sta že zdavnaj ugotavljala širjenje covida med cepljenimi, domala bogoskrunsko. Verjetno se je v hermetično zaprti trdnjavi, ki komunicira s širšo javnostjo in jo dnevno “ozavešča” o pandemiji po etabliranih merilih, odprla špranja, po kateri se informacije pretakajo, ki je ni mogoče več zapreti. Več

  • Ja, krivi ste

    Interesi kapitala peljejo svet v pogubo. In to na vseh ravneh, od lokalnega okolja do planetarnih razsežnosti, kar se posebej močno odraža ob sedanjem spletu zdravstvene, podnebne, ekološke in ekonomske krize. Še nikoli ni bilo na svetu toliko znanja za vsa področja, kot ga je sedaj na številnih univerzah in inštitutih, vendar tudi nikoli ni bilo toliko norih odločitev politikov in drugih odločevalcev, ker si jih podreja kapital s svojimi sebičnimi interesi. Ponekod stotine milijonov ljudi nima niti pitne vode, tam in drugod umirajo ljudje od lakote zaradi suše in vremenskih ujm. Zato znanje za trajnostni razvoj potrebujemo tukaj in zdaj, ne pa za blodnje in za turizem po vesolju! Vendar ob vsem tem tokrat ostanimo trdno na naših tleh in pri naših sedanjih kriznih razmerah v zdravstvu. Več

  • Opozicija

    Tudi sam mislim, da bi sedanja opozicija za zmago na volitvah in prevzem oblasti morala narediti kaj več, kot da vsaka posamezna stranka »maha« s svojim programom in se že sedaj prikrito spuščajo v medsebojno predvolilno tekmovanje. Dr. Bogomir Kovač je predstavil svoj pogled o njihovih možnih aktivnostih za izboljšanje možnosti za uspeh na volitvah. Sam mislim, da bi morali še pred volitvami predstaviti medsebojno usklajene določene zakonske rešitve, kot sta na primer za revitalizacijo demokracije izredno pomembna nova zakona o medijih in o javni RTV. Dalje, skrajno pomemben je nov v razvoj znanosti, modernizacijo gospodarstva in v varovanje okolja usmerjen investicijski program na podlagi evropskih povratnih in nepovratnih sredstev. Znano je, da je sedaj veljavni program bil sestavljen brez sodelovanja in upoštevanja potreb znanosti in gospodarstva. Ne na zadnje bi bilo dobro, da bi že sedaj pripravili zakonsko rešitev za združitev temeljnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bo njihov preizkus, da so res sposobni medsebojnega sodelovanja brez fige v žepu. Seveda bi se našlo še kaj, vendar bi bilo zadosti, če bi sprejeli obvezo, katere zakone bodo popravili. Seveda bi bilo nujno, da spremenimo volilni sistem. Če imajo to v načrtu, bi morali že sedaj razmišljati, kako ustvariti takšne odnose z drugimi strankami, da bodo dosegli potrebno ustavno večino. Več

  • Dune, peščeni planet

    Marcel Štefančič v recenziji filma ne omenja dveh bistvenih stvari.Prvič: da gre za remake filma Davida Lyncha iz leta 1984, ki povzema vsebino prvega v nizu devetih (!) knjig o planetu sipin. In drugič: gre samo za prvi del filma, kar je prikazano tudi v uvodni špici, povzema pa približno dve tretjine prve knjige Franka Herberta. Več

  • Zakon o Nakvisu

    Četudi mi kot nekdanjemu direktorju (2013-2018) svetniki Nakvisa brez obrazložitve niso podelili drugega mandata, vseeno spremljam dogajanja v visokem šolstvu doma in v tujini. Pomagam tujim agencijam (Sev. Makedonija, Ruska federacija, Gruzija) pri evalvacijah in organizaciji in sem zunanji svetovalec turške agencije za visoko šolstvo THEQC (208 univerz in 8 milijonov študentov), ki je tudi že postala redni član ENQA. Več

  • Katerega leta pa smo?

    Oddaje, ki jo komentira Stanka Prodnik, nisem gledal. Že napovednika in pet minut Toninovega govora na proslavi odhoda jugo vojske sta me prepričala v - izklop. Več

  • Vavčerji za bogato energetiko

    Spoštovani! Več

  • Javno pismo

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Pisma bralcev

    Vlada zlorablja ne le vladavino prava, ampak tudi medicino in druge stroke

    Po naši izjavi Za izhod iz pandemije in avtokracije novembra 2020 se avtokratski način vladanja ni zmanjšal, temveč povečal. Zato so se povečali, v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, tudi negativni učinki takšnega vladanja na obvladovanje pandemije. Padlo je zaupanje ljudi v vlado, s tem pa tudi v protivirusna cepiva. Več

  • Uredništvo

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V Mladini številka 42 smo v rubriki 8 dni/teden zapisali, da je odpustek podjetniku Anderliču potrdil celotni ljubljanski mestni svet. Dejansko je proti glasovalo osem mestnih svetnikov. Za napako se prizadetim in bralcem opravičujemo.  Več

  • Človekove pravice so svetinja, ampak …

    Preživljamo kruto obdobje. Nesposobna in nepoštena oblast se je postavila virusu ob bok in skupaj z njim uničuje naša življenja, nekatera dobesedno. Ukradla nam je državo in morda nam bo tudi volitve. S pomočjo poslancev DeSUS, njihovi izgovori so popolnoma prazni, si z novim zakonom še dodatno podreja policijo in tožilstvo z namenom, da bi izničila svoje kriminalno početje, nas pa z vedno večjo represijo in kaznovanjem utišala. Neljube zakone in sklepe sodišč, kamor še ni infiltrirala dovolj svojih kimavcev, ignorira, jemlje spoštovanje sodiščem in dostojanstvo sodnikom, a ne samo njim, vsem strokovnjakom in znanstvenikom, ki ne ustrezajo njenim namenom … Ne bom naštevala naprej, sem pa prepričana, da je zato res pomembno, kdo dobi devetletni mandat za ustavnega sodnika. Več

  • V mrtvem teku

    V zadnjih tednih sem budno spremljal polemiko, ki jo je sprožil Franco Juri s svojim prvim pismom, in v zadnji Mladini mu spet odgovarja dr. Tom Turk. Ker se mi zdi, da Turk s pisanjem o prehranskih dodatkih odvrača pozornost od jedra problema, bi rad navedel nekaj pomembnih vidikov in dejstev. Trditev, da so necepljeni neodgovorni in da ogrožajo druge, nima prav nobene resne podlage. Kdor se tako kot Juri v dobrem letu in pol pandemije ni okužil (ali pa je bolezen prebolel brez pravih simptomov), je zelo verjetno ravnal prav. Poleg tega sveže testirani necepljeni veliko težje prenašajo okužbo kot netestirani cepljeni. Če pravilno interpretiramo številke, ugotovimo, da imamo pri dveh milijonih prebivalcev dober milijon cepljenih, 600.000 prebolevnikov, vsaj še 200.000 »neuradnih« prebolevnikov, ostalo pa so otroci in mladostniki, ki so premladi za cepljenje. Torej je večina Slovencev že prišla v stik z virusom – od kod naj bi potem prišla armada tistih, ki baje ogrožajo skupnost? Poleg tega v Sloveniji že osem mesecev nimamo nobene presežne umrljivosti, zato strogi omejevalni ukrepi nimajo nikakršne stvarne podlage. Več

  • Krivci imajo imena

    V poročilih na POP TV – in ne RTV SLO! – smo 22. oktobra zvečer videli, kako so v predavalnici postrojili četico: Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19; Bojano Beović, članico svetovalne skupine za covid-19 in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije; Tatjano Lejko Zupanc, direktorico Infekcijske klinike UKCL, in Matjaža Jereba, vodjo Oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKCL. Kot en/a mož/ženska so stopili v obrambo ministra Poklukarja (in vlade!) ob aferi s cepivom Janssen, ko je odlok o takojšnji veljavnosti pogoja PCT pripravilo Ministrstvo za zdravje s Poklukarjem na čelu (!). Več

  • Uredništvo

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Pisma bralcev

    Maščevanje zaradi neuklonljivosti

    V podpisu k fotografiji smo netočno navedli, da je bila donedavna direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Kaja Širok politično razrešena. V resnici ni bila razrešena, temveč ji ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija po dveh uspešnih mandatih ni podelilo še tretjega. V razpisnem postopku je bil za novega direktorja muzeja izbran dr. Jože Dežman. Več

  • Intervju: Igor Feketija

    V 41. številki letošnje Mladine je kolega Igor Feketija (intervju na straneh 35 do 40) omenil izgubo delovnih mest v primeru prenehanja delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Nanjo je vezano tudi pridobivanje lignita v Premogovniku Velenje (PV) in obe podjetji skupaj sta konec leta 2019 zaposlovali 1512 delavcev (Letni poročili TEŠ in PV za 2019). V kolikor upoštevamo vpliv prenehanja delovanja TEŠ in PV na njune dobavitelje repromateriala oziroma ustreznih storitev in nato na dobavitelje teh dobaviteljev ter tako naprej (ocenjeno z input-output analizo), se ta učinek poveča na skupno izgubo 2700 delovnih mest (Križanič F., Mencinger J., Oplotnik Ž.: How Distortion on the Electric Power Market Can Lead to Stagflation, International Journal of Energy Economics and Policy, 2019). Če upoštevamo, da bo električna energija, ki jo proizvaja TEŠ, nadomeščena z električno energijo, proizvedeno v plinsko parnih elektrarnah, se bo ta dobrina v Sloveniji, že ob normalnih cenah zemeljskega plina, podražila za okoli 5% pri gospodinjskem odjemu ter za 10% pri odjemu gospodarstva. Podražitev bo delovala kot »ponudbeni šok« z izgubo 26 tisoč delovnih mest. Več

  • Tank na tank

    Ko opazujem na fotografijah navdušenje obrambnega ministra Mateja Tonina ob seznanjanju z različnimi vrstami orožja in opreme slovenske vojske, se mi postavljata dve vprašanji. Prvič, kako to, da MT očitno ne ve, zakaj v sodobnih demokratičnih državah opravljajo funkcijo obrambnih ministrov civilne osebe. Drugič, postavlja se mi vprašanje, zakaj so tako velike razlike v razumevanju krščanskih vrednot med strankami, ki se nanje sklicujejo. Če denimo primerjam program Češke ljudske stranke iz začetka 90-desetih let prejšnjega stoletja (takrat sem živel v Pragi), ki je bil izrazito krščansko -socialne vsebine, z neoliberalnim programom NSi, potem vidim, da sta to dve krščanski stranki popolnoma različnih vrednot. Več

  • Tank na tank

    Ko to pišem, še ni znano, ali bo DZ sprejel Resolucijo o opremljanju SV do leta 2035. Jasno pa je, da se obeta radikalno povečanje vojaških izdatkov in angažiranja SV v tujini. Izdatki naj bi se skoraj podvojili na vsaj 2 % BDP, zlasti zaradi oboroževanja, za kar je že v letih 2021–2023 predvidenih 491 mio €. (Za primerjavo: za investicije v zdravstvu je predvidenih le 360 mio €.) Bistveno naj bi se povečal tudi angažma SV v tujini, in to ne v mirovnih operacijah OZN, ampak pri »nevtralizaciji vojaških groženj v okviru 5. člena Severnoatlantske pogodbe«, tj. konfrontaciji z Rusijo. V tujino naj bi pošiljali največje enote, tudi bataljonsko skupino. (Za primerjavo: trenutno je v Latviji en vod SV.) Ker Slovenija srednjeročno ni vojaško ogrožena in ker SV tudi sicer ni organizirana za obrambo države, ampak za vojaško-policijske operacije v tujini in na meji, taka usmeritev koristi le tuji vojaški industriji in posrednikom. Naše državljanke in državljani se tega zavedajo: po Natovi majski raziskavi jih je 70 % proti povečanju izdatkov, večina nasprotuje tudi operacijam zunaj J in JV Evrope, vključno z latvijsko (Ninamedia, januar 2020). Več

  • Izjava sodelavk in sodelavcev Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani

    Kot dolgoletni vodja policijskega preiskovanja povojnih pobojev in z njimi povezanih dejanj, ki izpolnjujejo znake nezastarljivih kaznivih dejanj, želim k izjavi »sodelavk in sodelavcev Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani«, ki je bila objavljena pod naslovom »Javno pismo« v 41. številki Mladine dne 15. oktobra 2021 dodati samo še sledečo informacijo. Več

  • Javno pismo

    Predsednik, tako se ne dela Več

  • V mrtvem teku

    Zelo kratka replika na odgovor Franca Jurija. Res je, imate prav, za obstoječa cepiva so bile v celoti opravljene tri faze preizkusov, 4. faza testiranja cepiv pa ni bila opravljena, vsaj ne v celoti. Ta faza se v preizkušanju zdravil in tudi cepiv imenuje farmakovigilanca. Več

  • Javno pismo

    Pogrom nad preminulim zasl. prof. dr. Ljubom Bavconom Zaposleni na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti z ogorčenjem obsojamo pogrom nad našim dolgoletnim sodelavcem, pravkar preminulim zaslužnim profesorjem dr. Ljubom Bavconom, ki ga na družbenih in drugih medijih izvajajo nekateri nosilci oblasti in njihovi podporniki. Lažnive obtožbe, ki jih zoper umrlega usmerjajo, je profesor sam večkrat dokumentirano ovrgel. Zaničevanje njegove osebe in dela ter pomanjkanje vsakršne pietete pa odražata vso arogantnost oblasti, proti kateri se je boril vse življenje. Profesor Bavcon je bil od svoje rane mladosti zavezan boju proti fašizmu, zaradi česar ga je italijanski fašističen režim zaprl, nemški okupator pa poslal v koncentracijsko taborišče. V času svojega raziskovalnega in profesorskega dela se je zavzemal za kritično preizpraševanje kazenskega prava in za uveljavljanje človekovih pravic. Bil je tudi eden prvih zagovornikov ukinitve smrtne kazni v SFRJ in nasprotnik verbalnega delikta. Od leta 1988 je bil predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil predhodnik današnje inštitucije Varuha človekovih pravic. Več

  • Glifosat na zalogo

    V Sloveniji je bilo lani prodanih 91, 5 tone glifosata, od leta 2007 do letos so na ceste, železnice, kmetijske in druge površine pri nas zlili kar 1. 140, 6 tone glifosata, ker je to eno od najuspešnejših sredstev za uničevanje plevela. Glifosat je na trgu pod različnimi imeni že skoraj 50 let, vendar proizvajalci šele zadnja leta izgubljajo tožbe zaradi rakotvornosti tega sredstva. Samo lani so sklenili poravnavo v vrednosti 10, 9 milijarde dolarjev v skoraj sto tisoč tožbah. Prihodnje leto se bo ponovno odločalo o uporabi tega strupa v EU, vendar bo verjetno tudi ob prepovedi uvedeno prehodno obdobje 18 mesecev. Več