Damjana Kolar

 |  Kultura

Prečenja v MGLC

James Lee Byars: The Cube Book, 1983 (z dovoljenjem Estate of James Lee Byars)

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo 15. maja ob 19.00 otvoritev razstave gostujočega kustosa Tevža Logarja, ki sooča dela več kot 30 avtorjev iz njihove zbirke z deli povabljenih avtorjev, ki so: Vlatka Horvat, Ištvan Išt Huzjan, Bogoslav Kalaš, Aras Özgün, Sandra Sterle. Napetost, ki nastaja med deli iz zbirke  in deli povabljenih avtorjev, poskuša ustvariti prostor za nov razmislek o izkušnji, obstoju in minljivosti medija, ter na ta način preseči mejo med preteklostjo in sedanjostjo. Več>>

MGLC ima eno največjih zbirk grafik in avtorskih publikacij domačih in tujih umetnikov v Sloveniji, ki je začela nastajati po 2. svetovni vojni in sicer v povezavi z ljubljanskim grafičnim bienalom ter njegovo neformalno mrežo umetnic in umetnikov, kustosov in umetnostnih institucij. Pomemben del zbirke so umetniške publikacije, knjige umetnikov in vse tiste oblike in žanri, ki jih je mogoče reproducirati, izdajati ali objavljati.

"Izbor umetniških del na razstavi poskuša prikazati tako vsebinski, formalni kot tudi časovni razpon zbirke MGLC, pri čemer se je princip izbora osredotočal na vprašanje umetnika kot nekakšnega kronista" časa, tistega, ki na tak ali drugačen način beleži spremembe svojega okolja. A razstava se osredotoča predvsem na vprašanje možnosti in distribucije zbirke ter preseganje monolita medija grafike. Prav zaradi tega so umetniškim delom iz zbirke sopostavljena dela sodobnih avtorjev, ki s specifikami svojih umetniških praks, a vendarle vsak na svoj način, direktno preizprašujejo vlogo medija, njegovo vzdržnost ter pomen njegove raznovrstnosti v kontekstu razstav sodobne vizualne umetnosti," je v spremnem besedilu za katalog napisal Tevž Logar.

Razstava ima namen spodbuditi kritični razmislek o zbirki MGLC, ki jo ima v sistemu sodobne umetnosti, katerega del je institucija, ki zbirko hrani/ureja/razvija. Največji potencial zbirke ni v individualnih umetniških pozicijah znotraj nje, ampak v povezovanju le-teh v novo skupno celoto. Na ta način lahko zbirka pridobi na svoji simbolni in tudi ekonomski vrednosti, hkrati pa se ji na ta način omogoča aktualnost in svežino.