Čigav bo Železniški zdravstveni dom?

Ljubljanski Železniški zdravstveni dom je izjema v sistemu slovenskega javnega zdravstva. Njegovi začetki segajo v leto 1924, nastal je zaradi potreb delavk in delavcev predhodnice današnjih državnih Slovenskih železnic. Zadnjih 30 let njegove programe tako rekoč nepretrgoma financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa čeprav Železniški zdravstveni dom nima statusa javnega zdravstvenega zavoda kot drugi zdravstveni domovi, prav tako za vse programe nima koncesij, kar je sicer pogoj za financiranje iz javne zdravstvene blagajne. Zadnje tedne so se razširile informacije, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pripravlja teren za statusne spremembe Železniškega zdravstvenega doma, po katerem naj bi lovke stegovalo več interesentov, zlasti znanih podjetnikov v zdravstvu. Glavna privlačnost tega zavoda namreč ni le njegova dobro razvita zdravstvena dejavnost, s katero zadnja leta ustvarja dobičke, pač pa tudi nepremičnine – zlasti zemljišče na elitni lokaciji ob Celovški cesti v Ljubljani nasproti Hotela Lev. Kaj se torej dejansko dogaja?

TV komentar / Kako je poslanka Svobode Mojca Pašek Šetinc »zmlela« poslanko SDS Jelko Godec

Jelka Godec je podpredsednica SDS in njena poslanka, zmerno nasilna sogovornica, ki si res vedno vzame besedo, a govori ob tem izjemno organizirano in tudi premočrtno, da jo je težko prekiniti, z grimsovsko samozaverovanostjo in prepričanostjo pa ji uspe pogosto zavzeti televizijski prostor. Zna s kamero, bi lahko rekli. Veliko govori, navaja podatke in navidezna dejstva, nepoučenemu se hitro zazdi, da ve, o čem govori, in sploh ne podvomi več o njenih navedbah. Te so pač – tako je to v SDS – le stvar prepričljivosti izreke, ni pomembno, ali res držijo. Gre prav za nekakšno šolo nastopanja, ki jo v SDS gojijo, verjetno prihaja iz ZDA, saj je prav fascinantno, kako zelo podobno nastopajo skrajni desničarji po vsem svetu.

Evin feminizem

Eva Irgl je bila v daljni preteklosti uspešna televizijska voditeljica in malo manj uspešna študentka teologije. Leta 2004 se ji je posrečil veliki met, postala je poslanka v državnem zboru. Od takrat je poslanka stranke SDS, dovolj glasna in prepoznavna, a nikoli v prvih vrstah širjenja strahu in sovraštva, kar radi počno kakšni drugi poslanci. Res pa je tudi, da javno ni nikoli kritizirala politike Janeza Janše, še največji »korak proti« je njeno prijateljstvo z Anžetom Logarjem.

Nehajte ustrahovati!

Prejšnji petek, 3. marca, je v Ljubljani potekal podnebni štrajk, na katerem so predvsem mladi protestniki politikom pojasnjevali, kaj vse so resnične težave, ki jih bi bilo treba takoj in odločno reševati: okoljski problemi, podnebne spremembe, javno dobro, zeleni prehod, podnebna pravičnost … Čeprav je bil shod miren in prijavljen, so imeli nekateri mladi protestniki, tudi mladoletni, težave s policijo, sledile pa so še grožnje s tožbami.

Smeti naše vsakdanje

Pa pojdimo po vrsti. Doku Smeti naše vsakdanje, ki ga je posnel avstrijski auteur Nikolaus Geyrhalter (Kruh naš vsakdanji, Homo sapiens, Zemlja), ne skriva, da nas bodo ugonobile – ja, požrle, pobile in pogubile – smeti. Ne samo tiste »umazane« in »strupene« smeti, ki jih za sabo puščajo kemični obrati (in ostali »običajni« osumljenci), ampak smeti, ki jih za sabo puščamo mi. Smeti, ki spreminjajo pokrajino. Smeti, ki se kopičijo povsod. In Geyrhalter jih tam – povsod, na albanski obali, v Nepalu, na Maldivih, v švicarskih Alpah, v grškem morju, v puščavah Nevade, tam, kjer jih sploh ne bi pričakovali in kjer res delujejo povsem nenaravno – tudi najde. In ni dvoma, da tja ne sodijo. Nikamor ne sodijo. Ni okolja, kamor bi sodile. Ni okolja, ki bi jih hotelo. Ni okolja, kjer bi izgledale naravno. Vedno se zdi, da buljijo in strmijo v nas. Vedno delujejo srhljivo. In šokantno. In absurdno. Da bi se jih znebili, jim je treba vsak dan napovedati vojno, angažirati nepregledne množice ljudi ter si izmišljati masivne stroje, trike (ločujmo smeti! reciklirajmo! smetišče prekrijmo z zeleno travo!), gibanja (očistimo Slovenijo!) in ideologijo (ekologijo). A se vračajo. Kot slabo vreme. Kot travme. Kot hude sanje. Kot ultimativne pošasti. Uničujemo jih, ubijamo, a nočejo stran. Kot Michael Myers. Kot alien. Le da nas Myers in alien bolj emocionalno angažirata. Bolj nas ganeta kot smeti. In predvsem: smeti se ne moremo in ne moremo znebiti – le selimo jih. Z enega kraja na drugega. V Geyrhalterjevem dokuju ni dialogov, komentarjev in offov – vse je očitno. Vse je na dlani. Nič ne pomaga. Smeti so vse večje, ljudje pa vse manjši, tudi sami čedalje bolj podobni smetem. Pred nami je distopija: svet, ki si ga bodo pokorile smeti. Svet, ki ga bodo zgazile smeti. Svet, v katerem bo vse narejeno iz smeti. Že zdaj si domišljamo, da so nekaj estetskega, male umetnine, ready-made instalacije. Nekako moramo preživeti.

Vrt kot orgija

Olja Grubić, vizualna in performativna umetnica, ki se je let 1990 rodila v Pulju, živi in ustvarja pa v Ljubljani, je v Galeriji Škuc pripravila pregledno razstavo Sobivanje, ki pod isto streho združuje plodove različnih poglavij njene ustvarjalne poti, likovne in performativne. Kot pravi kurator razstave Jernej Škof, ki z umetnico sodeluje tudi sicer, denimo pri projektu Kabaret Tiffany, sta »likovno izražanje in performans v njenem delu tesno povezana, pravzaprav neločljiva svetova«.

Simič ima (vedno) prav

Ivan Simič, bivši direktor finančne uprave (Furs), je imel, ko je bil vodja sveta za debirokratizacijo v vladi Janeza Janše, več zanimivih predlogov, s katerimi je želel debirokratizirati državo. Eden najznamenitejših se je nanašal na izdajanje računov in v SDS so ga izkoristili v propagandne namene. Če kupec ne želi, mu prodajalec ni dolžen izstaviti računa, je predlagal, »sam v tem tiskanju računa ne vidim nobenega smisla, ker večina ljudi ga tudi takoj odvrže,« je trdil.

8. marec / Boj se nadaljuje

Osmi marec, mednarodni dan žensk, je eden najpomembnejših praznikov. Ne le zato, ker se na ta dan spominjamo vseh tistih, ki so s svojim pogumom in upornostjo ženskam omogočili, da niso za vedno ostale obsojene na zgolj dve mogoči življenjski usodi, na vlogo gospodinje ali spolne delavke, temveč danes lahko, četudi, žal, še zdaleč ne povsod po svetu, opravljajo delo po svoji izbiri, volijo in svobodno odločajo o svojem telesu. Vseeno 8. marec ni le dan za spominjanje. Je praznik, zazrt v prihodnost. Je dan, ko si mora družba, če tega že ni zmožna početi vsak dan, javno priznati, da boj za enakost vseh ljudi ne glede na spol niti približno še ni končan.

Vlado Miheljak

10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Dva leva

Komentar / Zmeda v Jurskem parku

Svoboda govora in izražanja vsekakor ne pomeni samo, da imajo ljudje pravico govoriti in izražati mnenja, ampak tudi in predvsem, da imajo pravico govoriti neumnosti in bizarnosti. A vseeno je treba biti dosleden. Ko so v času prve Janševe vlade – to so ponavljale v času druge in tretje – različne »ženske revije« začele objavljati pocukrane portrete in pogovore z Urško Bačovnik, predvsem in zgolj zato, ker je – partnerka, smo bili zgroženi. Sedaj se je začelo enako dogajati z novo Golobovo spremljevalko, ki je prišla na vrsto tudi in zgolj, ker je – partnerka. A bodimo realni, takih neslanosti Janševa partnerka nikoli ni stresala. Denimo, kot je tista iz zadnje Jane, o rešitvah problema čakalnih vrst za izbiro osebnega zdravnika: »Toliko se ukvarjamo s tem, kako bi skrajšali čakalne vrste v zdravstvu. Jaz pa pravim, da moramo poskrbeti, da bo čim manj ljudi sploh čakalo v vrsti. Rešimo vzrok, ne le posledic.« Pravzaprav res. Izsušimo morje, pa ne bo brodolomov. Ukinimo institut poroke, pa ne bo ločitev. Ukinimo šole, pa ne bo ponavljalcev ... pač, ukinimo vzrok, pa ne bo posledic … Tina Gaber je vsekakor posledica.

»Zdravje naroda«

To je »tista točka, na kateri v resnici gradimo zdravje naroda. Gradimo zdravje naroda za prihodnost.« S temi vznesenimi besedami je predsednik vlade Robert Golob v torek, po seji strateškega sveta za prehrano, opisal prehrano v šolskih oziroma vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Saga o kipih

Tik pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU julija predlani so se v Parku Brdo, kjer se je Janševa vlada nadejala gostiti visoke državniške obiske, začele dogajati nenavadne reči. Le lučaj od osrednjega protokolarnega objekta so drug za drugim podstavke zapuščali kipi iz zbirke, posvečene tematiki NOB. Začelo se je s kipom Josipa Broza - Tita, vse dokler ni bilo iz parka odstranjenih vseh osem kipov. Kulturno ministrstvo zdaj ugotavlja, da je odstranitev – in naposled nova postavitev v Pivki, skupaj s še tremi kipi iz Poljč in Vile Bled – potekala mimo veljavnih zakonskih postopkov.

Janko Lorenci

10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Kolumna

Komentar / Reforme sredi viharja?

Slovenija je v slabi koži. Težavne so zunanje okoliščine – posledice ukrajinske vojne, vročična geopolitika, inflacija, težave s podnebjem … Nič boljše ni doma – draginja, razdraženi sindikati, razdiralna opozicija, že pozabljeno olajšanje po Janševem padcu z oblasti.

Nova resolucija o preprečevanju nasilja v družini in nasilja nad ženskami

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predlog resolucije o preprečevanju nasilja v družini in nasilja nad ženskami za obdobje 2023–2028. Gre za področje, ki že desetletja kliče po dodatnem, zavzetem urejanju, zato je bil to vsaj za organizacije, ki se ukvarjajo s posledicami takšnega nasilja, težko pričakovan dokument. Pa za zdaj vsebuje tudi oprijemljive podlage za pozitivne spremembe ali gre, kot je v takšnih primerih pogosto, zgolj za simbolni akt, poln lepih besed, ki pa na nasilje ne bodo imele bistvenega vpliva? »Namen resolucije je prepoznati ključna področja, pri katerih zaznavamo pomanjkljivosti oziroma slabše delovanje in bi bile potrebne spremembe, ter opredeliti cilje in ukrepe, s katerimi bomo dosegli izboljšave na področju varovanja žrtev in preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami,« pravijo na ministrstvu.

Magna odhaja

»Magna, mednarodna proizvajalka delov za proizvajalce avtomobilov, je napovedala, da bo v prihodnjih 12 do 15 mesecih zaprla svoj obrat, ogroženih bo skoraj 300 delovnih mest, tiskovni predstavnik družbe pa je dejal, da je bila ta težka odločitev sprejeta po pregledu finančnega stanja, prihodnjega poslovanja in zahtev trga.« Tako je britanski BBC pred natanko desetimi dnevi poročal o zaprtju obrata kanadske gigantke Magne International v angleškem mestu Halewood.

Heni Erceg

10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Hrvaška

Komentar / Tihotapci diplom

Zadeva se imenuje Agencija za znanost in visokošolsko izobraževanje, je ena od številnih birokratskih tvorb in se ukvarja s preverjanjem diplom, magisterijev in doktoratov iz tujine in odločanjem, ali bodo na Hrvaškem veljavni ali ne. Včasih jim veljavnosti tudi ne prizna, odvisno od tega, od kod vloga za nostrifikacijo prihaja. Za tale primer vem iz prve roke: T. E. je vložila zahtevek za nostrifikacijo magisterija, pridobljenega na ugledni ameriški Univerzi Yale, agenciji plačala zajeten znesek, ker morajo tudi njeni uradniki od nečesa živeti, neposredno z Yala so poslali prepis dokazila o opravljeni magistrski diplomi, a je tako rekoč še isti hip prispel odgovor, da tam pridobljeno znanje in tamkajšnji dveletni trud nista vredna piškavega oreha. Magisterij se torej ne prizna, doseženi naziv je na ravni univerzitetne diplome. Sporočilo v napadalnem – kaj me sploh nadlegujete! – tonu je poslala neka uradnica te velepomembne ustanove. Sicer pa – ok, gospa tega res ni rekla – »če bi magisterij opravili v Bosni in Hercegovini namesto na nekem Yalu, bi vam ga brez težav priznali«.

dr. Bogomir Kovač

10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Ekonomija

Komentar / Šport je posel

Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici smo zaključili z želenim športnim bliščem in grenkimi turističnimi spoznanji. Organizacijsko je prvenstvo nedvomno uspelo, športno je lahko Slovenija s tremi odličji zadovoljna. Planica je dokončno dobila podobo celovitega nordijskega centra s skakalnimi in tekaškimi napravami na najvišji tekmovalni ravni. Toda težave prvenstva so se pojavile drugod, pri obiskovalcih prvenstva in turističnih učinkih. Poslovni model nordijskega prvenstva je temeljil na zunanjih pogodbenih razmerjih in velikem številu deležnikov, od FIS do profesionalnih tehničnih in tržnih agencij. Domačemu zaledju so prepustili tehnično pripravo smučarskih objektov in lokalno turistično in gostinsko ponudbo. In tu se je zalomilo. Petletno načrtovanje prireditve je na koncu ostalo brez potrebnega zaledja gledalcev, Gorenjska brez želenih turističnih rezultatov. Izkušen organizacijski odbor in domači ponudniki so povsem zgrešili pri oceni tržnega potenciala in politiki cen. Dobičkonosnost kapitala je prevladala nad socialno dimenzijo športa.