Predsednik v odhajanju Borut Pahor je prejel nagrado Alcida De Gasperija

Predsednik države Borut Pahor je konec prejšnjega tedna prejel nagrado Alcida De Gasperija: graditelji Evrope. Tako se je pridružil osmim drugim prejemnikom: Helmutu Kohlu, Romanu Prodiju, Felipeju Gonzálezu, Václavu Havlu, Simone Veil, Carlu Azegliu Ciampiju, Sofiji Corradi in Mariu Draghiju. Poleg laskavega naziva »graditelj Evrope« je prejel tudi denarno nagrado 25 tisoč evrov.

Napad na Plac

V stavbi, ki jo sicer upravlja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), je septembra zaživel nov avtonomni prostor – Participativna ljubljanska avtonomna cona (Plac). Skupina skvoterjev je več let zapuščeni stavbi vdihnila novo življenje, vse odslej tam poteka pester kulturni program, hkrati je bila vzpostavljena tudi ljudska kuhinja, kamor se po obrok lahko zatečejo tisti, ki si ga sicer težko privoščijo. Odnosi med uporabniki prostora in DUTB medtem že od samega začetka niso najboljši. Novembra so od DUTB prejeli opozorilo, da v stavbi bivajo nezakonito in da ob tem nastajajo dodatni stroški – ti naj bi znašali šest tisoč evrov na mesec –, kar 46 domnevnih uporabnikov prostora pa je zdaj na dom prejelo še tožbe zaradi motenja posesti. Med njimi so tudi trije novinarji in fotograf, ki so na območju zgolj opravljali svoje delo, in naključni obiskovalci, toženih pa je tudi več mladoletnih oseb.

Največji slovenski filmski zvezdnik

Ko zagledam Miho Baloha, najprej pomislim, da bo deževalo. Ne brez razloga. Nanj je namreč vedno deževalo – v Veselici (1960), v Plesu v dežju (1961), v Dveh (1961), v filmu Po isti poti se ne vračaj (1965), v Nevesinjski puški (1963). Toda ko ga zagledam, se obenem vedno spomnim tudi na to, kar mu je v Veselici, v kateri je igral invalidnega kurirja, nekdanjega partizana, rekel njegov nekdanji partizanski komandir: »Borit se moraš!« Vsekakor, poziv je bil upravičen – Baloh je bil v Veselici pasiven, zagrenjen, v kot stisnjen, odmaknjen, depresiven. Borec, ki se je nehal boriti. Partizan, ki je izgubil roko – moč, silo, voljo, ambicije, potenco. In to ni bil edini film, v katerem je izgledal tako. Kar pa naj vas ne zavede: za Baloha so bili filmi bojišča. Filmski kadri so bili zanj bojišča. V mnogih kadrih je bil sam – in nobenega dvoma ni bilo, da se bori sam s sabo. S svojimi demoni, s svojimi sencami, s svojo neprilagojenostjo, s svojo antisocialnostjo, s svojo nesposobnostjo identifikacije. Ko je bil sam v kadru, ni nikogar spustil vanj – ali pa blizu. Vso okolico je dobesedno izsesal.

N'toko

9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Žive meje

Komentar / Katar-za

Letošnje svetovno prvenstvo v nogometu je naš srednji sloj postavilo pred navidezno moralno dilemo. V mesecih pred prvenstvom so se z vse večjo pogostnostjo nizali članki o grozljivem številu tujih delavcev, umrlih na katarskih gradbiščih, in hudih kršitvah človekovih pravic, ki si jih privošči nazadnjaški kraljevi režim. Vse glasneje se je govorilo o Fifini mafijski korupciji, podmiznih kupčijah, kraji javnega denarja … Netflix je o tem posnel celo serijo. Zahodni potrošnik je bil torej postavljen pred vprašanje: ali sem slab človek, če vseeno gledam prvenstvo in v njem uživam? Ali bi mi moralo biti nerodno, da že vse leto kričim o moralni dolžnosti, da se odpovemo vsemu, kar na daleč smrdi po Rusiji ali Kitajski, zdaj pa gledam Andreja Stareta v TV-studiu, okičenem z dekorjem zalivske teokracije? Bi mi moralo biti pri tem nerodno? Bi moral razmisliti o vrednotah naše družbe ali, bog ne daj, celo o svoji lastni vlogi v svetu?

»Ne ubijalskim robotom!«

Čeprav se zdi, da prizor protestnikov, ki držijo transparente z napisom »Ne ubijalskim robotom!«, sodi v kakšen znanstvenofantastičen film, se je to ta teden resnično dogajalo na ulicah San Francisca.

Digitalni velikani

Evropski odbor za varstvo podatkov opozarja, da oblačne storitve nekaterih ponudnikov, predvsem tistih, ki podatke obdelujejo zunaj EU, pogosto niso v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Eden takih ponudnikov je ameriški tehnološki velikan Microsoft, ki v oblačni storitvi Office 365 ponuja vse svoje najbolj priljubljene programe, med njimi program za urejanje besedil Word in program za obdelavo razpredelnic Excel, pa tudi odjemalca elektronske pošte Outlook. Gre za sila uporabno reč, zato ni nič nenavadnega, da jo uporabljajo tudi v precejšnjem delu javnega sektorja, najočitneje prav v šolstvu. Pa je to res varno?

Ekološki obrat?

Eno večjih presenečenj na nedavnih lokalnih volitvah so doživeli v občini Kanal ob Soči. Kandidatko stranke SD in dosedanjo županjo Tino Gerbec je v drugem krogu premagal Miha Stegel. Ta, sicer podjetnik z več kot 50 zaposlenimi, je v lokalnem okolju zadnja leta pridobil zaupanje ljudi s številnimi prizadevanji za izboljšanje življenjskih razmer na tem območju, močno zaznamovanem z industrijo. Ustanovil je civilno pobudo občanov občine Kanal ob Soči Danes, ki je pomembno okrepila prizadevanja, v katera je tam že leta vključeno društvo Eko Anhovo. Med ključnimi so uzakonitev enakih vrednosti za izpuste iz sežigalnic in sosežigalnic (zdaj te lahko izpuščajo več nevarnih snovi) ter uvedba stalnih in verodostojnih meritev kakovosti zraka.

Narave ni niti v imenu

Na nedavnem trojnem referendumu so bili potrjeni vsi trije vladni zakoni – o RTV, dolgotrajni oskrbi in vladi. Najmanjšo podporo je prejel zakon o vladi; podprlo ga je 398.518 volivk in volivcev ali skoraj 44.300 manj kot zakon o RTV. Proti zakonu so se ob nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu varovanja okolja in ohranjanja narave, tik pred referendumom postavili ugledni strokovnjaki ter (ponovno) poudarili nestrinjanje, da se v novem skupnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo združijo področje energetike in upravni postopki, v katerih se presoja okoljska sprejemljivost investicij. Pred čim natančneje svarijo in kako upravičeno? Bo vlada Roberta Goloba pri načrtovani »solarizaciji Slovenije« odprla iskren dialog s stroko, ki poziva k dialogu?

Janko Lorenci

9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Kolumna

Komentar / Spopad, odstop, nelagodje

Po vrsti Janševih volilnih porazov se je zdelo, da utegne na desnici priti do večjih premikov. A z ostrim konfliktom med Golobom in Bobnarjevo se bolj tresejo tla na levi sredini. Ministrica je odstopila, Golob se zdi ta čas zmagovalec, a dogajanje ni končano in utegne vplivati na vso slovensko politiko. Najprej si na hitro oglejmo desnico.

dr. Bogomir Kovač

9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Ekonomija

Komentar / Šport?

Svetovno prvenstvo v nogometu 2022 v Katarju bo ostal zapisan v športni zgodovini Fife kot eden najbolj protislovnih športnih dogodkov. Nogomet je nedvomno najbolj razširjen in priljubljen svetovni šport, nogometna svetovna prvenstva običajno zasenčijo tudi olimpijske igre. Politični zapleti z izbiro Rusije 2018 in Katarja 2022 so zadnje desetletje naplavili številne korupcijske škandale. Nogomet je že zdavnaj postal politično športno orodje, ki ga poganja moč kapitala. Očitno je oboje v Katarju doseglo neprimerljiv vrhunec. To je nedvomno z naskokom najdražje in najbolj čudaško svetovno prvenstvo vseh časov. Katar je v vseh pogledih izjemen in hkrati nadvse poseben prireditelj nogometnega prvenstva. Fifa je z njim dosegla nov mejnik svoje športne in kapitalske izprijenosti. Katar pa je z nogometom želel pridobiti vpliv in veljavo. Nogomet je tukaj zgolj most med želenimi političnimi cilji in domala neomejenimi ekonomskimi možnostmi. Dokaz več, kako kapital že desetletja brezkompromisno obvladuje politične in športne spektakle.

Ana Pupedan / Pivški godci, ena izvirnejših poosamosvojitvenih rock formacij

Danes obstaja le malo slovenskih bendov, ki bi jih sestavljali pravi godci – taki, ki lahko nonšalantno igrajo celo noč in iz pesmarice kadarkoli potegnejo blues, rock ali punk klasike, ljudske pesmi, Beatle ali svoje zimzelene hite. Mednje zagotovo spada pivški fenomen Ana Pupedan, ki letos obeležuje 30-letnico delovanja. Karizmatični kvartet, ki ga sestavljajo Simon Avsec na vokalu, Boštjan Požar na kitari, Marko Doles na bobnih in Peter Žnidaršič na basu, velja za eno naših bolj izvirnih poosamosvojitvenih rock formacij.