Vlada pohitela z vzpostavitvijo obmejnih centrov za odstranjevanje tujcev

Konec lanskega leta so evropski voditelji sporočili, da so po skoraj desetletju usklajevanja države članice Evropske unije, svet EU in evropski parlament vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Ta za tujce in za stanje človekovih pravic ne prinaša nič dobrega, saj je nekakšen poskus krepitve trdnjave Evropa z vzpostavitvijo trdnih papirnatih in dejanskih zidov skupaj z obmejnimi centri za hitre (obmejne) azilne postopke, torej centri za zadrževanje in odstranjevanje tujcev. In zdi se, da je Slovenija v tem pogledu izjemno pohitela. Prejšnji četrtek je vlada sprejela sklep, da se na območju nekdanjega mejnega prehoda Obrežje zgradi obmejni migrantski center.

Konec prikritega oglaševanja 

V sosednji Italiji dvigujejo prah astronomske globe, ki jih za spletne vplivneže uvaja vlada Giorgie Meloni. Če po novem objav na družbenih omrežjih, v katerih občudujejo izbrani hotel, luksuzno obleko ali najnovejši robotski sesalnik in so v resnici oglasi, ne bodo jasno označili kot oglase, jih utegne doleteti globa do 250 tisoč evrov. Za zdaj naj bi globe, kakršne so doslej veljale za tradicionalne medije, sicer uvedli le za vplivneže z več kot milijon sledilci.

Višja ali nižja strokovnost državne uprave?

Uradniški svet je širši javnosti pretežno neznana institucija javnega prava. Z zakonom o javnih uslužbencih je bil uveden že junija 2002, v času zadnje vlade Janeza Drnovška. Njegov namen je bila vzpostavitev strokovnih standardov pri kadrovanju v javnem sektorju. Oziroma je bil ustanovljen »z namenom depolitizacije državne uprave in zagotavljanja najvišje stopnje strokovnosti in neodvisnosti uradnikov na najvišjih položajnih uradniških delovnih mestih«, kot danes piše na njegovi spletni strani. Pa je res tako? Ali ni morda namenjen predvsem pokrivanju političnih imenovanj manj primernih ali celo neprimernih kadrov s pokrivalom strokovne in siceršnje primernosti?

Elon Musk si želi odpuščanja za izkazano podporo antisemitizmu

Hiperkapitalist Elon Musk, ki je kupil Twitter in ga spremenil v X, je že vse od prevzema platforme deležen očitkov, da je ta odtlej (še bolj) prežeta s sovražnim govorom in sovražnimi vsebinami. To ni presenečenje: eden glavnih Muskovih namenov je bila »demokratizacija« tega spletnega prostora; Musk je eden od zagovornikov koncepta svobode govora, po katerem je bruhalcem sovraštva dovoljeno tako rekoč vse.

Vlado Miheljak

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Dva leva

Komentar / Krivolovci

Če odmislimo paradoks pomena in zaslug storilca za to, da je šele izdani in na križ pribiti Jezus postal odrešenik, seveda ostaja dilema, komu pripisati krivdo; koga poimenovati. Morda jo najbolje pojasni judovska šala iz tridesetih let prejšnjega stoletja v Nemčiji. Torej, mali David kliče prijateljico Helgo, naj se pride z njim žogat na dvorišče. Pa mu Helga skozi okno žalostno odgovori: »Mami pravi, da se ne smem žogati s tabo, ker ste vi ubili Jezusa.« Mali David pa ji odvrne: »Ne, to pa gotovo ne. To so verjetno bili oni drugi Liebermannovi iz spodnjega dela ulice.« No, ne gre za to, da bi zbijali šale, medtem ko palestinsko ljudstvo krvavi kot še nikoli doslej, ampak da je treba biti pri izbiri besed in imenovanju krivcev odgovoren, saj kot večkrat poudarim, beseda je konj. Tisti, ki so neposredno vmešani kot žrtve, kot storilci ali, kot je to v »Sveti deželi« neredko, oboje hkrati, težko oblikujejo stališča z zadostno distanco in samokritičnostjo. Mi, ki smo dovolj daleč, imamo ne samo možnost, ampak dolžnost biti »brez milosti« nepristranski in razsodni. Žal pa je v Sloveniji krivolov nekakšna folklorna posebnost; tudi in predvsem v politiki. Streljamo v napačne tarče, da nam ne bi treba ciljati v prave.

Tujec? Tihotapec!

V zadnjih nekaj letih so slovenski zapori doživeli veliko spremembo v sestavi zaporniške populacije. Več kot tretjina zapornikov je tujcev, velika večina je obsojena zaradi tihotapstva v skladu s 308. členom kazenskega zakonika, ki nosi naslov »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države«. Gre za res veliko obsodb, med zaporniki pa se včasih znajdejo tudi ljudje, ki so bili obsojeni brez pravih dokazov. Oglejmo si zgodbo enega izmed njih.

Heni Erceg

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Hrvaška

Komentar / Urjenje v demokraciji

Z brezobzirnim cinizmom nedotakljivega narcisa, ki mu je dovoljeno vse, se je spustil še korak niže, a v resnici je bil to korak, pri katerem ga je vodil neizmeren strah. Hrvaški premier se je hotel zaščititi in je za to brez zadržkov uporabil ženske; v ospredje je postavil domnevno skrb za ženske, ki jih pretepajo in pobijajo partnerji, in si zamislil zakon o femicidu, nato pa ga povezal s še enim zakonom in oba v svežnju poslal v parlament, češ vzemi ali pusti. Ta drugi zakon, strahopetno zapakiran skupaj s pomembnim zakonom o femicidu, vsebuje zakonska določila o ukrepanju zoper prinašalce slabih novic, tako imenovane žvižgače, posredno pa tudi zoper novinarje, ki se drznejo objaviti ugotovitve o korupciji in kriminalu, pri katerih glavno vlogo igrajo ministri, tajniki in najrazličnejši birokrati vladajoče stranke.

TV komentar / Oddaja Osmi dan si brez dvoma zasluži nov termin, a le, če je to samo prvi korak

V začetku januarja je v ponedeljkov termin pred Odmeve na TV Slovenija prišla oddaja Osmi dan, ki bo očitno v prihodnje tvorila ponedeljkov večerni trojček: ob osmih Tednik, kot doslej, ob devetih Marcel (naslednji teden ga bomo videli prvič), nato pa kot zadnja pred Odmevi še oddaja Osmi dan. Sliši se obetavno.

Sodni spor zgodovinskega pomena

Sistemi generativne umetne inteligence, pa naj gre za velike jezikovne modele tipa ChatGPT ali za slikarske robote, ki ustvarjajo čedalje bolj impresivne in realistične podobe, že od svojega silovitega vzpona novembra predlani zbujajo hude dileme, povezane z vprašanjem avtorskih pravic. Umetna inteligenca namreč vsebino ustvarja z imitacijo že obstoječega gradiva, ki ga je ustvaril človek, zato se poraja vprašanje, ali gre pri tem pravzaprav za krajo avtorskih pravic. Številni avtorji besedil in podob, s katerih se učijo modeli umetne inteligence, so prepričani, da je tako: počutijo se opeharjene in pravico (ter seveda odškodnine) iščejo na sodiščih. Eden najodmevnejših tovrstnih primerov je nedavna tožba časnika New York Times, ki podjetju OpenAI, vodilnemu akterju v razvoju generativne umetne inteligence, očita, da ChatGPT dokaj dobesedno kopira njegove (avtorsko varovane) članke. Časnik trdi, da je bilo več milijonov člankov, na katerih ima avtorske pravice, uporabljenih za usposabljanje jezikovnega modela, »ki zdaj konkurira novicam kot vir zanesljivih informacij«.

Speča tema

Čez dober teden, v nedeljo, 4. februarja, bodo v Los Angelesu podelili najuglednejše glasbene nagrade grammy. A le malo, čisto malo je manjkalo, pa bi morali na tokratni podelitvi, ki bo že 66. po vrsti, spet močno stiskati pesti za slovenske glasbenike. V ožjem krogu kandidatov za nagrade se je – po saksofonistu Juretu Puklu (2020) in kitaristu Maku Grgiću (2021) – namreč znašla slovenska glasbena zasedba Hei’An, in to v kar dveh kategorijah: najboljša metalska izvedba in najboljši rock album. Čeprav se bendu nazadnje ni uspelo uvrstiti med nominirance – med slovenskimi glasbeniki si je nominacijo doslej izboril le Mak Grgić –, je članom v veliko čast že to, da jim je akademija, ki nagrade podeljuje, namenila vsaj premislek. »Pravzaprav še zdaj komaj verjamemo, da smo prišli v ožji izbor potencialnih nominirancev,« priznava frontman in glavni pevec zasedbe Hei’An, 22-letni Matic Blagonič.

Izberi življenje

Človeški odpadki, »vidni in nevidni, potujejo po obsežnih atmosferskih plasteh in širokih oceanskih tokovih. Širijo se daleč stran, vse do popka oceana, do osamljenega atola, oddaljenega dva tisoč kilometrov od najbližje civilizacije. Kopičijo se v telesu predanega albatrosa, ki v stotine in stotine kilometrov dolgih letih nabira hrano za svojega mladiča, in končajo v trebuhu mladega albatrosa«.

Vsakdo je lahko varuh okolja

Spodnji del fotografije Matjaža Krivica zavzema pas smaragdne barve, nad njim na skalah bdijo tri ženske. Čudoviti barvni trak je namreč reka Soča, ob kateri sedijo njene varuhinje Mateja Sattler, Anastazija Makorič Bavčar in Slavka Bavdaž, članice društva EKO Anhovo in dolina Soče. Enega naših najlepših naravnih biserov in okoliške prebivalce namreč že dolga leta ogrožajo azbestno-cementna proizvodnja in sežiganje odpadkov podjetja Alpacem Cement (nekoč Salonit Anhovo) ter tudi industrija in kemijski izpusti drugih tovarn ob reki, zadnja leta pa vse bolj tudi množični turizem.

Janko Lorenci

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Kolumna

Komentar / Feniks?

Za vlado je to krizni čas. Ta hip nanjo pritiska pisana združba, sestavljena iz opozicije, zdravnikov, sodnikov, kmetov, gospodarskih združenj, predsednice države … Udarna konica pritiskov je zdravniška stavka, ker so doktorji za talce v spopadanju z vlado uporabili kar svoje paciente. Hkrati se koalicija opoteka iz afere v afero in od treh vladnih strank vanje ni vpletena samo Levica.