Grossmannov festival

»Jebenti, tu je pol državnega vrha,« dahne eden izmed beograjskih skinheadov, ki sta povabljena na slavnostno zabavo, na kateri se zbere vsa srbska elita - od politikov in cerkvenih dostojanstvenikov do profesorjev in kriminalcev. Skinheada, člana neonacistične huliganske tolpe, tu - na tem stranišču srbske politike - obenem tudi ugotovita, da je njuna tolpa le orodje v rokah policije: ko jih rabijo, ko torej srbska politika rabi »krizo« in »izredno stanje«, jih aktivirajo. Ko eden izmed njiju na koncu sanjari o tem, kaj bi se zgodilo, če bi v življenju izbral drugo pot, to sanjarjenje hitro prekine s spoznanjem, da v Srbiji možnost izbire ne obstaja. Tako se odvrti srbski film Striženje (Šišanje), ki je prejšnji teden na Grossmannovem festivalu (v Ljutomeru, glavnem mestu kultnosti), nadomeščal Srbski film in Življenje in smrt porno tolpe, hita lanskega Grossmannovega festivala, in ki je imel sijajno filozofsko oporo v apokaliptičnih zombiadah a la Vodna pipa živih mrličev (Bong of the Dead), Vzpon živih mrtvecev (Eaters) in Temne duše (Dark Souls), torture pornu a la Pohabljanje (Chop) in Maske (Masks), protikapitalističnih distopijah a la Prenos (Transfer) in Tetsuo III, azijskem popu, retro fujih, lovecraftiadah in kakopak manični, neogotski Žalostni baladi za trobento (Balada triste de trompeta), ki jo je posnel kultni Alex de la Iglesia in ki je pobrala Hudega mačka.

Bend za novo tisočletje ...

Prejšnji četrtek sta zadnja leta najzanimivejša domača koncertna promotorja, društvo Kataman in Kino Šiška, v goste pripeljala ta čas eno najatraktivnejših zasedb, newyorški trio Battles. Ta je v prvih letih novega tisočletja, takrat še kot kvartet, najprej navduševal koncertno občinstvo, potem pa se je leta 2007 z dolgometražnim prvencem Mirrored tako rekoč čez noč povzpel med najbolj cenjene sodobne rockovske formacije.

Odlična klubska ponudba

Nedavni 52. Jazz festival Ljubljana je prinesel novosti, ki so zaznamovale predvsem organizacijo tokratnega festivala. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bilo središče nekajdnevnega jazzovskega veseljačenja avditorij Križank, so se morali ljubitelji jazza in sorodnih glasbenih zvrsti tokrat nekoliko seliti po širšem ljubljanskem središču, saj je bilo dosedanje osrednje prizorišče rezervirano samo za sklepni dan festivala. Organizatorji so tokrat poleg tradicionalnih prizorišč v Cankarjevem domu in “defonijski” Gromki na ljubljanski jazzovski zemljevid postavili tudi novo prizorišče - sodobno dvorano CUK Kino Šiška, kar je bilo pričakovano, saj so Križanke ob prejšnjih festivalih večkrat samevale. Še ena opazna novost je bilo sokuratorstvo Pedra Coste, ustanovitelja priznane založbe Clean Feed, ki je celoten petkov večer namenil varovancem svoje založbe, s čimer je proslavil desetletnico njenega delovanja in v Cankarjev dom prinesel svež veter sodobnih improviziranih godb.