Viktor Frankl: Volja do smisla

Dunajski psihiater Viktor Frankl (1905–1997), znan tudi kot »psiholog v taborišču smrti«, je bil v mnogih smislih edinstven. Denimo, bil je Freudov učenec, ki ga je potem mojster izobčil, preživel je Auschwitz in drugoval je s filozofom Heideggerjem. A hkrati je bil eden redkih terapevtov, ki so ga pacienti lahko klicali sredi noči in on jim je pozorno prisluhnil. Kot oče logoterapije je postavil izhodišče številnih psihodram v dolgčas.

Cristóvão Tezza: Večni sin

Pisatelju, nekdanjemu hipiju in članu alternativnih nomadskih gledaliških skupin, se rodi sin. Ki ga takoj, na prvi pogled prepoznajo kot otroka z Downovim sindromom. Potem mora on, ki ni še ničesar pametnega objavil, niti – kot gleda za nazaj, zdaj izmodreno – napisal, razen poezije z eksistencialističnim podtonom in podložene s šibko slutnjo usodnosti, odraščati hkrati s sinom in z njegovo boleznijo. Z odzivi ljudi, z njihovimi pomilovalnimi pogledi, predvsem pa mora sam odrasti, sprejeti neizbežnost in nepovratnost situacije, v kateri se je znašel, opraviti mora s svojo ambicioznostjo in pričakovanji do življenja.