Kdo bi morda rekel, da gre za izmišljevanje, a ko govorimo o Rolandu Peharcu, gre za multidisciplinarnost, spodbujeno z ekshibicionizmom.

Prisoten je na vseh poljih vizualnih komunikacij: od aktivnega delovanja znotraj gledališča ob koncu sedemdesetih let v kultni hrvaški skupini Coccolemocco, oblikovanja, ilustracije, stripa, animiranega filma do računalniške animacije, televizijske produkcije ...

Pripadnik generacije neprilagojenih z izrazitim odporom do avtoritet nekompetence - vedno zunaj toka. Hedonist brez zadržkov. Večinoma solira, saj sodelavci težko zdržijo njegov ritem, v stalni tekmi s časom sanja o časovnem sistemu, v katerem dan traja 32 ur. Čeprav apolitičen, je vedno proti sistemu. Začetnik zamisli o formiranju nove vrste "ljudi noči", pripravljenih, da, ko bo za to napočil čas, prevzamejo stvari v svoje roke.

Zaradi neobstoja formalne institucije, v sklopu katere bi deloval, si je izmislil svojo neformalno virtualno in ji dal težko zapomljivo ime: L' Look Nouveau.

Po drugi strani je videti, kot bi bili Murphyjevi zakoni napisani prav po njem. Kot je to slikovito opisal neki njegov znanec: "... če bi mi kdo najprej povedal, nato pa vprašal, za koga gre, bi rekel ... seveda ..."

Edina konstanta je potreba po perfekciji, ne glede na to, ali gre za etiketo izdelka za množično potrošnjo, špico vizualne identitete informativne oddaje, televizijsko reklamo, duplerico Mladine ali za sanje, ki jih sanja že petnajst let in ki jih bo sodba resnice kmalu dosanjala.