Grega Repovž

10. 5. 2024  |  Mladina 19  |  Uvodnik

Uvodnik / Spet

Ta teden je družba Panvita, največja domača agroživilska skupina, ki ima v najemu kar 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, večinoma v Prekmurju, dobila novega večinskega lastnika. Čeprav je po vseh razvitih državah v zadnjem desetletju prehranska neodvisnost ne samo ekonomska, ampak celo geostrateška in celo varnostna usmeritev – zaradi naraščajoče svetovne populacije ter tudi izginjanja in spreminjanja kmetijskih zemljišč zaradi podnebnih sprememb –, je novi lastnik 51-odstotnega deleža postal hrvaški sklad Meritus ulaganja. Za njim tudi tokrat stojijo hrvaški pokojninski skladi, torej z drugimi besedami država Hrvaška. Seveda, tudi Hrvaška in njene družbe vedo, da je prehranska neodvisnost ekonomska, geostrateška in varnostna zadeva. In da se cena hrane v prihodnosti lahko samo še vzpenja.

Krivi za vse

Od volitev sta minili dve leti, od začetka delovanja vlade 21 mesecev. Vmes se je zgodilo marsikaj, poplave, zaostale reforme, spori v poslanskih skupinah, referendumi, razočaranje, nepremičninske afere, prišla sta streznjenje javnosti in spoznanje, da politika ni vsemogočna. Ostala pa so pričakovanja, ostale so obljube. Največ pričakovanj je v vladi zbujala stranka Levica, prvič je vstopila v vlado, prvič je Slovenija dobila vladno stranko, ki je ponosna na leve politične ideje. Pa je Levica storila prav? Ali lahko ta stranka v vladi Roberta Goloba sploh izpolni obljube, ki jih je dala volivcem?

»Evropo lahko reši samo levica«

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen iz Evropske ljudske stranke, v katero sta vključeni tudi slovenski parlamentarni stranki SDS in Nova Slovenija, je na soočenju »spitzenkandidatov« v Maastrichtu nedavno dejala, da bo povezovanje njene politične skupine odvisno od tega, kakšna bodo v evropskem parlamentu razmerja moči po naslednjih volitvah. Resda je izključila sodelovanje s skrajno desno skupino Identiteta in demokracija, v kateri najdemo recimo Alternativo za Nemčijo, ne pa tudi s prav tako skrajno desnimi Evropskimi konservativci in reformisti, skupino, v katero spadajo na primer španska stranka Vox, poljska Zakon in pravičnost ter Bratje Italije. Zatočišče tam bi morda lahko našli tudi evropski poslanci madžarske stranke Fidesz, ki je pred tremi leti zapustila Evropsko ljudsko stranko, naklonjenosti Evropskim konservativcem in reformistom pa ne skrivajo niti v SDS. O tem, kaj bi takšno povezovanje lahko pomenilo za prihodnost Evrope in Evropske unije, smo se pogovarjali z dr. Boštjanom Nedohom, filozofom in znanstvenim sodelavcem Filozofskega inštituta ZRC SAZU.

Minister SD enako kot minister SDS

Osnutka dveh temeljnih zakonov za izhod iz premoga, to je zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, bo napisalo zasebno podjetje sicer profesorja ljubljanske Pravne fakultete Senka Pličaniča Sol.Lex.Sus, trajnostne pravne rešitve, d. o. o. Za posel bo dobilo 40.752 evrov, razkriva razpisna dokumentacija ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi minister iz kvote stranke SD Aleksander Jevšek. Že sam »outsourcing« pisanja zakonov je izjemno problematičen. Poteza pa zbuja še dodatno začudenje, ker so nam s policije potrdili, da (še) poteka predkazenski postopek, s katerim preiskujejo skoraj milijon evrov vredne pogodbe, ki jih je Pličanič v času Janševe vlade sklenil z okoljskim ministrstvom pod ministrom Andrejem Vizjakom iz SDS.

TV komentar / Vse zamujene priložnosti

Naj začnemo kar s citatom staroste slovenske organizacije Pesmi Evrovizije, Miše Molk, besede je izrekla v torkovi oddaji Odmevi: »Evrovizija je zelo težko izločena iz aktualnega družbenega dogajanja. Eurosong nikoli ni bil popolnoma apolitičen. Vedno se je v besedilih zaznalo nekaj ideologije. Tokrat mislim, da se je EBU malce sprenevedal in je raje posegel v besedilo izraelske skladbe, imel pa je možnost in priložnost, da Izrael izloči s tekmovanja.« Drži. Miša Molk je že s to izjavo povedala vse. A je tudi nadaljevala in do konca, a nežno zabila žeblje v to krsto evropskega televizijskega sprenevedanja: »Zakaj? S tem bi opozorili, da smo proti nasilju, proti vojni, in to bi zelo veliko pomenilo za Evropo. Ampak EBU se tako ni odločil. Mislim, da gre za dvoličnost. Tudi če letos prireditve ne bi bilo, bi to preživeli, v Gazi bo pa preživelo vedno manj ljudi.« Da, točno za to gre. Če letos ne bi bilo prireditve, bi vsi mi Evropejci – preživeli. Nikomur se ne bi nič zgodilo, nikomur od tistih, ki v tej prireditvi uživamo – nekateri tudi zgolj zato, ker sta nam všeč barvitost in robnost celotne prireditve, ki je pač na trenutke tako cenena in neumna, da je v tem že nekakšen presežek –, ne bi popolnoma nič manjkalo. Kot da pač enkrat nisi šel na svojo najljubšo zabavo.

O čem bomo odločali 9. junija

Čez mesec dni, v nedeljo, 9. junija, bodo v Sloveniji in v večini ostalih članic volitve v evropski parlament. Za zdaj kaže, da bomo devet evroposlancev izbirali med vsaj 13 listami. Na volitve se bodo odpravile vse parlamentarne stranke in tudi številne zunajparlamentarne, kot so Vesna, Pirati, SLS, Zeleni Slovenije, Resnica, Dobra država s stranko DeSUS in stranka Nič od tega. Za EU-volitve je v Sloveniji značilna nizka udeležba: leta 2019 se jih je udeležilo zgolj 28 odstotkov upravičencev, kar je le polovica povprečja EU. Posledica nizke udeležbe je, da na teh volitvah v Sloveniji že tradicionalno slavijo stranke z najzvestejšo bazo, kot je evrokritična SDS. Še ena značilnost evropskih volitev pa je tudi precejšnja zmeda o tem, za kaj pri njih dejansko gre. Mnogi politiki se namreč na evropske volitve odpravljajo z obljubami, ki z EU nimajo veliko skupnega.

Pregon gospodarskega kriminala dodatno otežen

Vlada je pred dnevi potrdila in v državni zbor poslala spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero se zaostrujejo pogoji, ki jih morata izpolniti policija in tožilstvo v konkretnem primeru, če želita izvajati prikrite preiskovalne ukrepe, predvsem pridobivati podatke o elektronskih komunikacijah in bančnih transakcijah. Višja raven zaščite pred posegi državnega represivnega aparata je z vidika blaginje družbe težko kaj spornega, čeprav se v tem primeru s to trditvijo ne strinjajo vsi. Še posebej ne na tožilstvu, kjer opozarjajo na oteževanje, če ne celo onemogočanje pregona najhujših oblik kriminala, predvsem korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala.

Dom strahov?

»Ob številnih priložnostih sem bila deležna nadiranja, neprimernih komentarjev, tudi zelo vulgarnih izrazov, za katere si nisem niti predstavljala, da so lahko izrečeni v hramu slovenske kulture,« pripoveduje oseba, ki je bila zaposlena v kulturno-kongresnem centru Cankarjev dom, naši največji javni kulturni ustanovi. Konkretnih opisov ne želi razkriti javnosti, da se ne bi prepoznala njena identiteta, čeprav v Cankarjevem domu danes ne dela več. »Odšla sem, ker sem dala prednost svojemu zdravju,« pravi. »A nisem bila edina.« Tudi nekateri drugi sodelavci naj bi bili imeli dovolj kričanja, zmerjanja, kletvic, opravljanja. »Danes mi je žal le, da nisem odšla veliko prej, že ob prvi neprimerni komunikaciji.«

Jaz in moja smrt

V zadnjih osmih letih toliko govorimo o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, da je prostor za mnoge že prenasičen s temi razmišljanji, z argumenti pro in kontra. To seveda ne velja za nas, ki smo v realnem času in prostoru blizu koncu svojega življenja. Oglašam se predvsem iz sebičnih razlogov. Stara sem 89 let, kot judovski in partizanski otrok sem doživela drugo svetovno vojno, opravljala 30 let humanitarno psihosocialno delo na območjih vojnega dogajanja. Edino, kar si danes zares želim zase, je, da ne bi umirala v mukah, da ne bi izgubila osnovnega človeškega dostojanstva, da bi mi bila zagotovljena pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Pošast hodi po Ameriki / Zakaj imajo študentje vedno prav

Ko je ameriški predsednik Joe Biden študente in študentke, ki na univerzah množično in odločno protestirajo proti izraelskemu pobijanju in zatiranju Palestincev, razglasil za »antisemite« (»ki ne razumejo, kaj se dogaja s Palestinci«), ko jih je izraelski premier Benjamin Netanjahu razglasil za »antisemitsko drhal« in »teroriste«, ki terjajo »izničenje Izraela« (in jih primerjal z nacisti, češ da to, kar se dogaja na ameriških univerzah, »spominja na to, kar se je v tridesetih letih dogajalo na nemških univerzah«), ko je Donald Trump njihov protest razglasil za »hujšega« od rasistično-neonacistično-antisemitskega shoda v Charlottesvillu (ki ga je sam med vrsticami podprl, češ da so tudi med neonacisti, rasisti in antisemiti »dobri ljudje«!), ko so kongresniki in osrednji mediji pozivali k represiji ter protestnice in protestnike razglašali za »elitiste«, »tuje agitatorje«, »komuniste«, »marionete Hamasa in Hezbolaha« in »uničevalce Amerike« (Kdor podpira Palestince, podpira Hamas!), ko so predsednice, rektorji in dekani teh univerz in fakultet na pomoč poklicali policijo (da bi vzpostavila »red«), ko je policija na kampusih brutalno obračunavala s protestniki in protestnicami (in jih vlekla stran), ko so kampuse preplavljali specialci in robocopi, ko so kampusi nenadoma izgledali tako, kot da so doživeli vojaški udar, ko so se univerze in fakultete prelevile v vojna območja in ko so študentke in študente pozivali, naj ostanejo doma in študirajo ter se vzdržijo protestov, so v Gazi v dveh bolnišnicah – v mestih Han Junis in Gaza – odkrili dve množični grobišči, v kateri so Izraelci zmetali na stotine palestinskih trupel. Zdravnikov, medicinskih sester, pacientov in pacientk, otrok. Golih. Z zvezanimi rokami. Nekatere so žive pokopali.

Jedrski kralj

»Objekt JEK 2 bo prvih 30 ali 40 let deloval samo za vračanje kreditov za gradnjo,« je v torek na seji odbora za infrastrukturo opozoril Jure Vetršek iz zasavskega Eko kroga, sicer vodja Oddelka za učinkovitost in grajeno okolje na Inovacijsko-razvojnem inštitutu (IRI) Univerze v Ljubljani. Bil je eden številnih predstavnikov okoljevarstvenic in okoljevarstvenikov, ki so poslance na večurni seji opozarjali, da s predvidenim novembrskim posvetovalnim referendumom volivce in volivke neodgovorno silijo v odločanje o najdražji neznanki v zgodovini te države, o projektu JEK 2.

Za svobodno Palestino!

V zadnjih tednih so protesti študentov, ki od svojih univerz zahtevajo, naj prekinejo stike z Izraelom in s to državo povezanimi podjetji ter jasno obsodijo genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, zajeli praktične celotne ZDA. Zasedbe univerz po vzoru ZDA pa so se razplamtele tudi drugod po svetu: v Španiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstraliji, Kanadi, Libanonu, Egiptu ... in v Sloveniji. Ljubljanski študenti so se – ker, kot pravijo, ljubljanska univerza ni dovolj jasno obsodila genocid in zaradi molka Fakultete za družbene vede (FDV) – v sredo odločili zasesti največjo družboslovno fakulteto v državi.

Vlado Miheljak

10. 5. 2024  |  Mladina 19  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / V postelji z Evropo

Leta 1946 je Rita Hayworth zaigrala naslovno vlogo v črno-belem filmu Gilda, ki so si ga zlasti moški oboževalci zapomnili v barvah glamurja. Ena najbolj markantnih scen ameriškega filma noir je nastop Gilde v seksi svileni obleki z golimi rameni, razporkom skoraj do mednožja ter dolgimi gledališkimi rokavicami, ki jih izzivalno snema z rok med petjem skladbe Put the Blame on Mame in jih na koncu vrže v razgrete obiskovalce nočnega kluba. Tako se je rodila hollywoodska femme fatale, ki ne samo, da je s svojo pin-up prezenco postala obvezna oprema notranjih strani garderobnih omar vojakov ter sten v avtomehaničnih delavnicah in zasebnih garažah kot najbolj intimnih oazah za utrjevanje moških fantazem, ampak so Amerji ime Gilda izpisali in nalepili podobo celo na četrto atomsko bombo, ki so jo preizkusili na otočju Bikini. A resnična Rita je bila vse kaj drugega od filmske podobe fatalke in »boginje ljubezni«. Nekoč je resignirano izjavila, da so moški, ki jih je spoznala, zlezli pod njene rjuhe z ikono, z divo, »… z Gildo, zbudili so se z menoj«. Pač z resnično žensko, z vsemi slabostmi, ranljivostmi, ki jih je blišč žarometov zakril. Podoba ne odraža vedno vsebine.

Uroš Urbanija / Slabe novice za politkomisarja 

Uroš Urbanija trenutno uravnotežuje slovenski medijski prostor kot odgovorni urednik informativnega programa Planet TV, nekoč Telekomove televizijske hiše, ki jo je potem vlada Janeza Janše prodala madžarskim medijskim tajkunom, ki delujejo pod okriljem premiera Viktorja Orbána. Pred tem se je Urbanija v času zadnje Janševe vlade izkazal na nekaterih drugih medijskih položajih, na primer kot direktor TV Slovenija in kot direktor vladnega urada za komuniciranje. Ta teden je v povezavi s tem prejel slabe novice.

Slovenija proti kletkam / Prepovejte že baterijsko rejo

»Prosta reja«, »živali s pašnika«, »do živali prijazna reja« in podobno so oznake, ki jih lahko opazimo na produktih živalskega izvora, kot so sveže meso, jajca, mlečni izdelki. Tako lažje pozabimo na nesrečna življenja rejnih živali, da zadovoljijo človeške želje, tako imamo manj slabe vesti, ko te izdelke kupujemo.

Omejevanje nadlegovanja nosečnic

Evropska državljanska pobuda My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki jo je nedavno sprožil Inštitut 8. marec skupaj s številnimi drugimi organizacijami in se zavzema za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi, je doslej zbrala že krepko čez sto tisoč podpisov. Potrebuje jih milijon iz najmanj sedmih članic EU. V številnih državah v Evropi namreč dostop do splava še ni samoumeven. A tudi tam, kjer je splav legalen, so ženske, ki se odločijo za prekinitev nosečnosti, pogosto izpostavljene skupinam, ki pred porodnišnicami oziroma klinikami, kjer opravljajo splav, protestirajo proti pravici do splava. Pri tem pogosto pride do nadlegovanja, ustrahovanja in snemanja nosečnic, ki jim odločitev za prekinitev nosečnosti že tako pomeni veliko stisko, ter s tem stigmatiziranja in povzročanja občutka sramu in krivde.

Državljanska dolžnost

Februarsko košarkarsko tekmo med Slovenijo in Izraelom so zaznamovali protesti. Pri Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) so pred samim dogodkom še zaostrili pravilnik Mednarodne košarkarske zveze – ta določa, da na tekmah ni dovoljeno izražati političnih ali žaljivih stališč – in prepovedali vnos vseh tujih zastav, tudi izraelskih. Kljub temu tekma ni minila brez manjših incidentov.

Srboriti anesteziologi

Stavka sindikata Fides, ki se je začela 15. januarja, traja že 16 tednov, a vsaj v prvih dveh mesecih, to je januarja in februarja, večjih vplivov na število obravnav in daljšanje čakalnih dob ni bilo. Dejansko je bil zdravstveni sistem v uvodnem delu stavke, januarja in februarja, učinkovitejši kot v enakem obdobju lani. Tako so po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) januarja in februarja v ambulantah družinske medicine opravili 6,4 odstotka več obravnav kot pred enim letom v istem obdobju, v specialističnih dejavnostih pa 5,3 odstotka. A v Fidesu so v začetku marca stavko zaostrili, potem ko so mnogi zdravniki odpovedali soglasja za nadurno delo, in marca je zdravstveni sistem začel nazadovati.

N'toko

10. 5. 2024  |  Mladina 19  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Ne grem …

Na junijskih evropskih volitvah ne bomo glasovali le za evroposlance, ampak bomo odločali tudi o treh referendumskih vprašanjih. Ne znam jih niti našteti iz glave, vem pa, da bo vse to potekalo na isti dan. Pred nami bo na glasovalnem pultu prava izpitna pola, na kateri bomo lahko obkrožali množico imen, zakonskih in proceduralnih predlogov. Predlagatelji v Gibanju Svoboda se niso niti potrudili zakriti preračunljivosti, na kateri temelji takšna odločitev – zelo naravnost so nam povedali, da nas poskušajo z asortimajem kulturnobojnih tem zvabiti na volitve, za katere sicer ne kažemo nobenega zanimanja. »Saj vemo, niste najbolj zadovoljni z delom vlade, niti ne poznate naših kandidatov. Pravzaprav ne veste, kaj evroposlanci sploh počnejo … Ampak hej, kaj pa konoplja? To vam je pa všeč, a ne? In ne pozabite, Janša je proti evtanaziji, a hočete, da spet zmaga janšizem?« Tej potezi politični strategi pravijo »aktivacija liberalnega volilnega telesa«. In zelo nazorno kaže, kaj vse je narobe z liberalnimi strankami.

dr. Bogomir Kovač

10. 5. 2024  |  Mladina 19  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Rebus

Obisk kitajskega predsednika Xi Jinpinga na začetku maja 2024 v Evropi, skrbno izbran izbor držav in sogovornikov, vzbuja neverjetno pozornost. Kitajska je danes druga najpomembnejša globalna velesila, najučinkovitejši model sodobnega kapitalizma vodijo komunisti. Oboje povzroča zadnja leta v ZDA in EU protislovne in tudi zmedene odzive. EU je v dilemi, ali je Kitajska zanjo politična partnerica, ekonomska konkurentka ali geostrateška nasprotnica. Morda bo leto 2024 glede tega prelomno. ZDA in EU dobivajo v tem letu novo politično vodstvo, Kitajska utrjuje svoje. Geostrateška zaostrovanja njihovih razmerij ne koristijo nikomur, igra z ničelno vsoto vodi v nesmiseln spopad za prevlado sveta. EU bi lahko igrala pomembno vlogo vmesnega pomiritvenega člena. Toda ne kot sporni jeziček na tehtnici prevlade ene ali druge nasprotne strani, ZDA in Kitajske. Bolj lahko deluje kot ključni vmesni člen na skupni tehtnici globalne miroljubne koeksistence.

Janko Lorenci

10. 5. 2024  |  Mladina 19  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Napaka v konstrukciji

Naša Evropa lahko umre, je nedavno rekel francoski predsednik Macron. Dramatične besede je izrekel za notranjepolitično rabo in za to, da je francoske jedrske sile ponudil za skupno evropsko obrambo. To bi koristilo tudi pešajoči francoski jedrski industriji. Hkrati pa ima Macron prav: Unija je res v hudih težavah.

Bardellomanija

Jordan Bardella slovi po selfijih, ki jih večinoma posname kar sam, da gre hitreje. Pokrči kolena, da ima glavo v višini drugih na fotografiji, raztegne ustnice v nasmeh in klikne. Na vseh fotografijah je videti enak, ljudem pa kljub temu ugaja. Francoski novinarji so pojav krstili za bardellomanijo. Dekleta se poleg njega razburjeno hihitajo, odrasle ženske si popravljajo dekolte in sončna očala, moški se izprsijo, da ob impozantnem Bardelli ne bi delovali preslabotno.

Občutek večnosti

Bamberški simfoniki igrajo v najboljši koncertni dvorani na Bavarskem, na bregu levega rokava Regnitza. Celo med vajo je v njej raj na zemlji. V petek tik po deveti uri zjutraj so glasbeniki zasedli svoja mesta, spredaj na odru je za mogočnim klavirjem sedel kanadski pianist Jan Lisiecki, mladenič s postavo deseterobojca. Velika dvorana pred odrom je bila prazna in nekaj trenutkov je vladala popolna tišina. Nato se je zgodil tonski čudež in razkazala se je vsa moč glasbe.