Grega Repovž

17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Uvodnik

Uvodnik / Pismo Arnetu Hodaliču

Spoštovani Arne, dvakrat, trikrat sva se v življenju mimobežno srečala, kar niti ni čudno, saj delava v isti panogi. Iskreno, meni je bilo vedno malo nerodno, ker sem že vse življenje tvoj navdušenec. Če bi se malce pohecal, eni so imeli Indiano Jonesa, jaz sem imel tebe. Tvoje reportažne fotografije so mi odpirale svet, predvsem neverjetna barvitost ljudi z vseh celin, vedno tako svobodni, tako drugačni, vedno tako močni in zanimivi. Ko sem bil najstnik, si v moje življenje prinašal svet. Barve, veliko barv, veliko ljudi, obrazov. Bil si prinašalec barv.

Svobodo Palestincem!

Slovenska vlada je 18. aprila prelivala krokodilje solze, ker Varnostni svet Združenih narodov zaradi ameriškega veta ni sprejel Palestine za polnopravno članico Združenih narodov. Toda slovenska vlada je dva dni prej, ko je Slovenijo obiskal španski premier Pedro Sánchez, veliki promotor vseevropskega priznanja Palestine, mirno oznanila, da Palestine za zdaj še ne bo priznala, ker ni »najprimernejši trenutek za priznanje neodvisne države Palestine«. Golob in njegovi so videli, kaj se dogaja s Palestinci, videli so grozo, humanitarno katastrofo, lakoto, popolno opustošenje, a so jadrno sklenili, da še ni pravi čas.

»Če se odločiš, da boš bolniku, če za to zaprosi, pomagal pri smrti, je to dejanje etično. Bolj etičnega dejanja ni.«

Dr. Stanislav Šuškovič je dolga leta delal v bolnišnici na Golniku, v univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo, poučeval je tudi na ljubljanski medicinski fakulteti. Pred nekaj leti se je upokojil, zdaj pa je v javnost poslal odprto pismo, v katerem je podprl uvedbo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Je eden od redkih zdravnikov, ki v Sloveniji podpirajo to možnost. Med drugim se je v pismu vprašal, kaj bi o tej temi v sedanjem času menil Hipokrat. »Ni poznal bolnikov, ki so povsem brezupno mesece dolgo intubirani in neskončno trpijo. V njegovem času so ljudje umirali mladi. Skoraj ni bilo kroničnih, mesece trajajočih bolezni, ki bolnikom ne pustijo ne živeti in ne umreti. In končno v hudih mukah umrejo.«

Vlado Miheljak

17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Atentat na predsednika SDS ob soglasju žrtve

No, pa smo končno dočakali. Namreč priznanje Palestine. Ne na seji vlade, ne na odboru za zunanjo politiko DZ, ne na seji državnega zbora … ampak na open air happeningu v Novi Gorici. Robert Golob je presenetil vse. Javnost, koalicijske partnerje in predvsem sebe. Potem ko so pred dnevi mediji (via Delo) lansirali novico, da bomo priznali Palestino 21. maja, je sam premier 9. maja dopoldan na tiskovni konferenci povedal, da do priznanja ne bo prišlo 21. maja in tudi ne skupaj s Španci, kot je ob obisku Sáncheza napovedal Golob ... ampak, da se bo to zgodilo nekoliko kasneje. 13. junija. O. K. smo si rekli, oba datuma sta prepozna, zato ni usodno ali maja ali junija. A problem je drugje in površni mediji ga niso zaznali. Golob ne zagotavlja, da bo najkasneje takrat dejansko prišlo do priznanja, ampak ... Ampak kaj? »13. junij smo si postavili za rok ocene napredka na teh področjih in na podlagi tega, najkasneje takrat, moramo podati dokončno oce no glede priznanja, « je povedal. Torej takrat bo vlada naredila zgolj »inventuro napredka«. Kar je težko razumeti, saj bi bilo ob takšnem pritisku in soglasju javnosti preračunljivemu Golobu najbolj konformno in najceneje razglasiti priznanje, ki že dolgo ni eksces. Eksces je nepriznanje. Mimogrede, na isti dan (9. maja), ko je Golob izvajal cirkuške akrobacije na tiskovki, je kredibilni portal orf.at, sklicujoč se na irski radio, še poročal o skupinskem priznanju Irske, Slovenije, Malte in Španije prav na omenjeni datum (21. maj). Očitno je Golob pustil ostale na cedilu.

Je to konec Airbnbja?

V lokal sredi Ljubljane sta se minuli torek posedla dva, tako je delovalo, dolgoletna prijatelja, moška srednjih let. Na isti dan je bil v javno obravnavo dan predlog novega zakona o gostinstvu, ki naj bi urejal tudi področje kratkotrajnih najemov stanovanj. Očitno je bilo, da nad njim nista bila pretirano navdušena. »Levičarji,« je zasikal eden, »ker niso zgradili dovolj stanovanj, se bodo zdaj spravili na nas, ki jih oddajamo.« V Ljubljani naj bi turistom oddajal dve stanovanji, tretje ima, na srečo, kot je pripomnil, nekje v tujini.

Pol milijarde evrov v tujino

Potem ko so banke in hranilnice, ki delujejo v Sloveniji in so zdaj v večinski lasti tujcev, lani dosegle zgodovinsko rekorden rezultat – skupaj so imele 1,14 milijarde evrov dobička pred davki, kar je dvakrat toliko kot leta 2022, z rekordnimi dobički nadaljujejo tudi letos. Primerjalni podatki Evropske centralne banke pa kažejo, da ceno te poslovne uspešnosti plačujejo stranke, ki jim »slovenske« banke ponujajo primerjalno zelo draga posojila, hkrati pa jim za depozite plačujejo izredno nizke obresti, med najslabšimi v Evropi. Koristi, na drugi strani, pa imajo predvsem (tuji) delničarji in vodilni bank. Recimo predsednik uprave NLB je lani dobil že 768.447 evrov bruto plač in nagrad, v povprečju torej malo več kot 64.000 evrov bruto na mesec, razkriva nedavno objavljeno letno poročilo NLB.

Bravo, Logar?

Poljski intelektualec Adam Michnik, disident v času komunizma, je pred ducatom let v pogovoru za Mladino politiko v vzhodnoevropskih tranzicijskih državah razdelil na normalno in noro. Predlagal je, naj analitiki pri nas političnih strank ne delijo na podlagi zahodnoevropskih pojmov, kot sta levica in desnica, ampak na stranke, ki živijo znotraj ustavnih okvirov, in na revolucionarne stranke, na »živalski svet«, ki ustavo krši. Tako je to delitev opisal na primeru Poljske: »Normalna Poljska razpravlja. Zavzema se za višje ali nižje davke, je za uvedbo evra ali proti njej. Nenormalni del Poljske pa trdi, da so komunisti zavzeli državo in ob pomoči ruskega KGB ubili njihovega bivšega predsednika Lecha Kaczyńskega,« je pripovedoval. Ta nora skupina ljudi torej »spretno izkorišča populizem, nacionalizem, ksenofobijo, klerikalizem in si prizadeva za avtoritarno državo«.

Zamolčano sodelovanje ljubljanske univerze z izraelskim tehnološkim inštitutom

Študentje, ki so v ponedeljek končali zasedbo Fakultete za družbene vede, od ljubljanske univerze še naprej zahtevajo, naj prekine vsakršno sodelovanje in pogodbe z izraelskimi univerzami. Kot so že prejšnji teden pojasnili na univerzi, to pa je ponovil tudi rektor Gregor Majdič ob srečanju s študenti na začetku tedna, naj bi oziroma so imele nekatere od njenih članic z izraelskimi univerzami sklenjene samo zelo splošne sporazume o nameri sodelovanja brez udejanjene mobilnosti ali sodelovanj. Vendar pa naj bi bil Majdič, tako študentje, zamolčal, da univerza koordinira tudi skoraj poldrugi milijon evrov vreden projekt, pri katerem ljubljanska Fakulteta za strojništvo sodeluje z nemško Tehniško univerzo v Freibergu in pa – izraelskim tehnološkim inštitutom Technion, znanim tudi po tem, da je vpet v delovanje izraelske orožarske industrije. Majdič se zdaj brani, da za projekt menda ni vedel.

Namesto lipe / Spomenik slovenske osamosvojitve bo stal na Trgu republike

Na dan razglasitve neodvisnosti in državne suverenosti Republike Slovenije, 26. junija 1991, so slovenski politični veljaki na Trgu republike pred slovenskim parlamentom posadili lipo. Blagoslovil jo je tedanji metropolit Alojzij Šuštar, skupaj z evangeličanskim pastorjem, vendar naj bi mu nekdo izklopil mikrofon, »tako da simbolična slovenska osamosvojitvena lipa tega blagoslova ni slišala«, če gre verjeti besedam, ki jih je nekoč izrekel Janez Janša. Morda se prav v tem skriva razlog, zakaj je tako slabo uspevala, bila je vidno osušena, ves čas je nihala med življenjem in smrtjo.

V nasprotju z zakoni in ustavo

Pred majsko parlamentarno razpravo predloga resolucije o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in predloga za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško – JEK 2 je nujno, da državni zbor in vlada ponovno pretehtata namen in vsebino teh dokumentov, demokratičnost predvidenega postopka za izbiro zmagovalnega scenarija za energetski prehod ter da opravita temeljiti pravni pregled vseh korakov. Razlog so resni pomisleki glede skladnosti z zakonodajo in ustavo.

Zgovorne številke

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, naše največje kulturne ustanove, je ta teden serijsko zavračala očitke, ki so se v zadnjih dneh zgrnili nadnjo na podlagi poročanja o anonimnih pismih, ki jih imajo v rokah kriminalisti, inšpektorat za delo in računsko sodišče, ter o izsledkih, ki smo jih neodvisno od tega prejšnji teden objavili v Mladini. Očitkov je veliko, raztezajo se od neprimernega ravnanja z zaposlenimi do odgovornosti za množične odhode iz ustanove, od neustreznega kadrovanja do prenove dvoran Cankarjevega doma, pri kateri je bila cena dvakrat višja od predvidene, od samohvale z rekordno poslovno uspešnostjo Cankarjevega doma, ki je zavajajoča, do nepojasnjenih sprememb v poslovnih in računovodskih poročilih, zaradi katerih bi bila nujna revizija poslovanja – a Uršula Cetinski je vse odločno zavrnila. Pri tem pa na nekatere ključne očitke pravzaprav ni odgovorila. In z nekaterimi odgovori se je tudi obremenila.

Nenehno izigravanje zakonodaje

Zakon o ustavnem sodišču pravi, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve nehati opravljati pridobitno dejavnost, »če tega ne stori, mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča«. Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je imel skoraj ves dosedanji čas, ko je opravljal funkcijo, več kot šest let, odprt tudi popoldanski s. p. – eno najosnovnejših oblik pridobitne dejavnosti, za katero ni mogoče preveriti, katera dela je prek nje opravljal, za koga in za kakšno plačilo. Jaklič je tudi zavrnil možnost, da to razkrije javnosti, tako da mu moramo preprosto verjeti na besedo. In zdaj? Je zadeva zaključena, če se pristojni v postopku imenovanja (in razreševanja) ustavnih sodnikov preprosto izrečejo za nepristojne za preverjanje obstoja morebitne nezdružljivosti in navzkrižja interesov ter poleg tega najdejo vedno nove izgovore, ki jim menda onemogočajo sankcioniranje podjetnega ustavnega sodnika? Ni tako oziroma vsaj ne bi smelo biti, sicer je tudi v primeru podjetniških aspiracij ustavnih sodnikov med njihovim dolgim devetletnim mandatom meja le modro nebo.

Visoka ali ugodna najemnina?

Le še do 31. maja si je mogoče ogledati predstave v močno dotrajanih prostorih SNG Drama Ljubljana, potem jih bodo zaprli in čez čas se bo začela tudi težko pričakovana celovita prenova. Še pod ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem v proračunu sredstev, rezerviranih zanjo, ni bilo, sedanja vlada pa je prenovo uvrstila med svoje prednostne investicijske projekte. Po dolgih letih gre za prvi zares velik tovrstni projekt v kulturi, največji v zadnjih 30 letih, in ker je cena temu primerno visoka (58,5 milijona evrov), ne preseneča, da je deležen številnih dvomov in kritik. Trenutno burne odzive sproža zlasti selitev Drame na nadomestno lokacijo, v objekt L56, kjer bo na mesec plačevala 71 tisoč evrov najemnine.

TV komentar / Evrovizija je postala žalosten trenutek Evrope, dan, ko smo plesali na truplih in glasovali na ranjenih

Velja čestitati Evropski radiodifuzni zvezi. Toliko slabega je namreč težko sproducirati v dveh tednih. Začnimo torej s prvo čestitko! Čestitamo za izjemne prihodke, ki jih je v proračun dogodka prinesel glavni sponzor Moroccanoil, izraelsko podjetje za proizvodnjo osebne kozmetike. Ne dvomimo, da so bila usklajevanja s sponzorjem težka, da je bilo težko obdržati ves denar na kupu, da so se morali torej odločevalci v Evropski radiodifuzni zvezi res plaziti okoli mošnjička, ki jih tako osrečuje. Ampak denar ne smrdi, pa čeprav je zdaj usmradil celotno Evropo. A to je šele začetek tega bednega trikotnika žalosti.

Radio Študent in ŠOU sta še vedno v sporu, direktor Klasinc pa ima čisto vest

V torek, 14. maja, je potekala seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, ki je bila prekinjena pred dvema tednoma po obstrukciji koalicijskih poslancev zaradi kamer Radia Študent, ki so bile v dvorani. Poslanci so se zdaj končno uradno seznanili z revizijo računskega sodišča, ki je sicer javna že pol leta.

Presnete zastave

Nedavno tekmovanje izvajalcev zabavnoglasbenih skladb iz različnih evropskih držav Pesem Evrovizije je pričakovano spremljala razprava o vojni v Gazi in genocidu, ki ga nad Palestinci izvaja Izrael. Da bi se temu čim bolj izognili, češ da »gre za apolitično prireditev«, so se organizatorji, Evropska radiodifuzna zveza (EBU), v sodelovanju s prireditelji, švedsko javno televizijo SVT, ki je bila gostiteljica letošnjega tekmovanja, odločili za nekatere ukrepe. Recimo za prepoved nekaterih zastav, za kar so se odločali tudi v prejšnjih letih. Kdaj in katere zastave je mogoče prepovedati in ali je v tem pogledu pomembna razlika med izobešanjem in plapolanjem?

Uporabnice in uporabniki družbenih omrežij množično blokirajo zvezdnike, ki molčijo o genocidu v Gazi 

Prvi ponedeljek letošnjega maja je v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku potekal tradicionalni dogodek Met Gala, namenjen zbiranju sredstev za Kostumografski inštitut Metropolitanskega muzeja. A to je bržkone postranskega pomena, pravzaprav gre za največji modni šov čez lužo, najbolj glamurozen, prestižen in težko pričakovan modni dogodek, ki vsako leto privabi smetano zabavne industrije, politike in športa, ki se dogodka lahko udeleži le s povabilom – kljub temu pa je za vstopnico treba odšteti 75 tisoč dolarjev.

Kult dolgoživosti

Iskanje večne mladosti je staro toliko kot sama civilizacija, a hrepenenje po dolgoživosti je v zadnjih letih – vzporedno z znanstvenim napredkom na področju pomlajevalne (bio)tehnologije – prerastlo v množično obsedenost s podaljševanjem življenja. Seveda predvsem med najbogatejšimi, zlasti mogotci iz Silicijeve doline, ki poskušajo z obscenimi vsotami denarja napajati svoje zasebne vodnjake mladosti, sočasno pa ogromno vlagajo v podjetja, ki razvijajo visokotehnološke pomlajevalne terapije. Nekateri to počnejo celo v upanju, da bodo s pomočjo biohekerskih pogruntavščin nekega dne prelisičili smrt.

Moteča evropska podjetja

V evropskem parlamentu v boju proti Viktorju Orbánu nastajajo nenavadna zavezništva. Tokrat so v eno vključeni finski krščanski demokrat, španska socialistka, madžarska političarka iz liberalne skupine Renew Europe in član nemške Zelene stranke Daniel Freund.

Subverzivnost na delu

Štirideset dokumentarnih in igranih filmov, paneli, predavanja, promocije knjig, tri razstave, multimedijske prireditve in gostovanje številnih svetovnih intelektualcev, filmskih ustvarjalcev in aktivistov – od 20. maja do 8. junija bo v Zagrebu potekal že 17. Subversive festival, tokrat pod naslovom Živeti brez kapitalizma. Najbolj zveneče ime letošnjega festivalskega dogajanja je zagotovo Angela Davis, priznana ameriška politična aktivistka, feministka in filozofinja, ki je bila dolgoletna članica Komunistične partije ZDA, članica Stranke črnih panterjev ter ustanovna članica dopisnih odborov za demokracijo in socializem. O svojem aktivističnem in teoretskem delu bo na festivalu spregovorila 7. junija.

dr. Bogomir Kovač

17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Kmetijstvo

Skupina Panvita, eno osrednjih in redkih slovenskih agroživilskih podjetij, doživlja lastninsko preoblikovanje in dokapitalizacijo. Vanjo vstopa hrvaška storitvena družba Mplus za zdaj kot finančni vlagatelj, dokapitalizacija pa naj bi omogočila širitev in krepitev Panvite. Zgodba je navidezno preprosta in razumljiva. Panvita potrebuje kapital za poslovni razvoj, hrvaška družba svoje četrto poslovno področje. Smo na stičišču nekakšnih strateških poslovnih sinergij, toda zamegljenih poslovnih modelov in interesov prodajalca in kupca. Strateško partnerstvo je za zdaj bolj neoprijemljiva poslovna zgodba. Toda čas poslovne setve je pravšnji, politični kaos v obeh državah ravno pravšnji. Glede stanja slovenskega kmetijstva in agroživilske industrije so reči jasnejše. Kot država z značilno podobo kokoši izgubljamo še zadnje preostanke pridelovalnih in predelovalnih tržnih verig. Strateška prehranska suverenost Slovenije je vedno manjša, zgrešena gospodarska politika je tod usodnejša kot drugod. Hrana je preprosto javno dobro, zadeva javni interes države, četudi tiči v tržnih labirintih zasebnega kapitala. Panvitin prevzemni dramolet zveni v obeh deželah enako, pomeni pa za vsako nekaj drugega.

Janko Lorenci

17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Domače evrovolitve

Na evrovolitvah bo pri nas zmagala SDS, drugo bo Gibanje Svoboda, nekaj strank pa se bo potegovalo za vsaj enega evropskega poslanca. Tako napovedujejo ankete.

Heni Erceg

17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Novosti iz Hrvaške

Da, zgodilo se je čisto po naključju, pa vendar se zdi tako simbolično – novo hrvaško vlado so končno skrpali skupaj ravno na dan zmage nad fašizmom, ki se zdaj sicer imenuje dan Evrope, da bi mladim rodovom čim učinkoviteje vsilili pozabo vseh žlahtnih tradicij antifašizma. Če pri tem upoštevamo, da je s koalicijo konservativne, desne HDZ in profašističnega Domovinskega gibanja nastala zveza, utemeljena na najskrajnejših protidemokratičnih izhodiščih, simbolika dneva antifašizma deluje še neizprosneje.

Hiša, v kateri straši 

Kako se sodobna umetnost odziva na okoljske spremembe? O tem razmišlja Trienale umetnost in okolje EKO 9: Oči v skali, ki je ravnokar odprl svoja vrata. Projekt je bil ustanovljen leta 1980 na jugoslovanskih tleh, leta 2021 pa ga je iz spanca prebudila ekipa Umetnostne galerije Maribor, ki ga je naselila v prostore zapuščene tekstilne tovarne MTT, nekdaj ponosa štajerske prestolnice. S tem je projekt dobil nov zalet in novo poslanstvo – vstopil je namreč ven iz galerijskih prostorov in (vsaj začasno) vdihnil novo življenje degradiranim in zapuščenim ikonam mestne industrije, arhitekture in družabnega življenja.